Generacija 91. – 95.

Dogajanje je postavljeno v Bosno leta 1993, v čas vojne med Hrvati in bosanskimi muslimani. Glavni konflikt v romanu je med dvema skupinama vojakov – prvi so člani bosanske, drugi pa hrvaške vojske – ki so zaradi tajne naloge preoblečeni  v nasprotnikove uniforme. Napeto zgodbo o odkrivanju, kdo pripada komu, režiser predstavi s sodobnim pogledom na preteklost in jo zavoljo zanimive izbire igralcev naredi privlačno trudi za mlajše generacije. Da bi bila gledališka situacija še absurdnejša, vojake igrajo mladeniči, rojeni v času državljanske vojne, torej med leti 1991 in 1995, ki je fiktivni dogajalni čas romana. Tako se konflikt z družbeno-političnega in vojnega razširi do medgeneracijskega, kar na odru večkrat izpade komično in duhovito. Mladeniči poleg oživljanja romanesknih junakov predstavijo tudi  svoja osebna stališča do vojne in reševanja problemov v zvezi z njo. Ura hrvaške zgodovine (podnaslov predstave) odpira vprašanje o interpretaciji zgodovinskih dejstev, ki so prevečkrat podrejena trenutnim obrastem, in sporoča, da je – ne zgolj v pedagoškem pomenu – bolj pomembno enkrat povedati resnico, kot tisočkrat ponoviti laž. 

O režiserju
Borut Šeparović je bil rojen leta 1967 v Zagrebu. Diplomiral iz filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu in leta 2008 zaključil podiplomski študij uprizoritvenih umetnosti na amsterdamskem DasArtsu. V gledališkem delu se je kontinuirano in intenzivno ukvarjal z različnimi družbenimi in medijskimi fenomeni (nogomet, pop kultura, šovinizem, sodobne tranzicijske mitologije, terorizem …). Konec leta 1989 je ustanovil gledališko skupino Montažstroj, sestavljeno izključno iz moških izvajalcev, starih od 16 do 20 let. Brez predhodne formalne izobrazbe se je skupina posvetila manifestativni teatralizaciji nogometne kulture in raziskovanju mentalnih in fizičnih meja igralcev. Hitro so postali zaščitni znak novega in drugačnega gledališča na Hrvaškem in s predstavami gostovali na prestižnih mednarodnih festivalih v več kot 20 evropskih državah in ZDA.
Večina projektov v zadnjih letih (T-formance, Kazalište Vaše i naše mladosti, I fuck on the first date, T-faktor) sodi v niz interdisciplinarnih in interaktivnih projektov, katerih končno obliko in vsebino določa izključno občinstvo. Meni, da je njegov največji gledališki dosežek predstava Timbuktu z zapuščenimi psi in brezdomci kot glavnimi protagonisti. Zanima ga ustvarjanje angažiranega gledališča, ki daleč od eksplicitnega dnevnopolitičnega diskurza vedno znova problematizira okolje, v katerem nastaja.

O gledališču
Zagrebško gledališče mladih (Zagrebačko kazalište mladih - ZeKaeM) na Teslini 7 v samem središču hrvaške prestolnice je poleg Radia 101, Mladinske televizije in drugih krajev, priljubljenih med mladimi, del multimedijskega mladinskega centra. Kot ena najstarejših tovrstnih institucij velja za zibelko hrvaškega gledališča. 
Kar zadeva repertoar, je ZeKaeM posebno gledališče, saj je ansambel doslej enako uspešno uprizarjal tako igre za otroke kakor tudi zahtevnejše umetniške produkcije po predlogah hrvaške in svetovne literature. Zato to ni gledališče, namenjeno zgolj zabavi, ampak s svojo dejavnostjo prispeva tudi k družbeni vzgoji otrok in mladostnikov. Program skrbno izbranih znamenitih del priznanih režiserjev, sodobna estetika in vrsta različnih pobud bogatijo kulturno ponudbo v hrvaški prestolnici