Fent cua / Medtem ko smo čakali je projekt Urše Sekirnik in Joane Serra, participatorna predstava, ki navdih črpa iz različnih vidikov čakanja v vrsti in v središče raziskave postavlja izkušnjo občinstva.
Čakanje v vrsti - prisilna pavza v našem vsakdanu. Vmesni čas, ne-čas, na prvi pogled banalno dejanje, ki naše telo postavi v posebno stanje, nas prisili, da se ustavimo in čakamo, in nas postavlja v razmerja moči ali ranljivosti, odvisno od konteksta in namena čakanja v vrsti.
Na prvi pogled se čakanje v vrsti zdi kot nadležno vsakodnevno dejanje, vendar pa se že po kratkem razmisleku kmalu začne razkrivati njegova kompleksnost. Čakanje v vrsti se zdi precej nepomembno - vsi v določenem trenutku, celo večkrat na dan, čakamo. Običajno na nekaj banalnega, ko čakamo pri blagajni, v prometnem zamašku, na pošti, in se redko ustavimo in relativiziramo to čakanje, ki za mnogo ljudi ni prav nič banalno, saj čakamo lahko tudi na pomembno operacijo, vizum, prečkanje meje … Več kot očitno je torej, da to vsakodnevno dejanje odpira številne pomembne teme, kot so družbeni status, ksenofobija, birokracija, spol, izvor in različne vrste diskriminacije, ki jih želi projekt nasloviti.
V naših (pre)zaposlenih življenjih je čakanje v vrsti ovira. Ni v skladu z ritmom naše družbe, v kateri želimo vedno biti postreženi prvi, čim hitreje priti do cilja, vse doseči kar najhitreje. Čakanje ustvarja tesnobo in poruši naš individualistični pristop do življenja. Prisili nas, da se ustavimo. Vendar, bi lahko namesto, da ta prisilni premor doživljamo kot nevšečnost, gledali nanj drugače? Bi ga lahko smatrali ne kot izgubljen čas, zapravljen v pričakovanju nečesa, kar želimo doseči, dobiti, kupiti, ampak kot pridobljen čas, čas, ki nam je podarjen?
Z izpostavljanjem omenjenih tem projekt Fent Cua / Medtem ko smo čakali odpira prostor in daje čas za razmislek o različnih vidikih čakanja in čakanja v vrsti.
