Fant osvaja dekle, ki jo je povabil na večerjo. Neroden je in nespreten, kot so zaljubljeni fantje pogosto. Ko ga razočarana mladenka zapusti, ga s kopico pripomb obsuje starejši gospod. Zdi se dobronameren, pa tudi zoprn: svetuje in kritizira, ponaša se z lastnimi izkušnjami in ostrim cinizmom … Izkaže pa se, da ne gre za vsiljivega natakarja, pač pa za profesorja gledališke igre. Fant se ni slabo odrezal na prvem ljubezenskem sestanku, temveč pri vaji iz improvizacije; v dekle pa je zares zaljubljen in že nekaj časa sta par. Skupaj tudi študirata na gledališki akademiji.
Z varljivo mejo med resničnostjo in iluzijo se igra Fant, dekle in sivolasi gospod poigrava vseskozi, vztrajno jo tudi tematizira, saj se ukvarja s preizpraševanjem temeljev igralske umetnosti. Pred nami razgrne gledališko delavnico, v kateri pa se odpirajo tudi vprašanja iz osebnega življenja obeh mladih študentov, njuna travmatična doživetja in načini reševanja samega sebe ... prek teh pa strahovi, nemoč in želja po uspehu, ki so lastni današnji generaciji mladih. Na drugi strani pa zrela izkušnja, ki se dvoumno meša s cinizmom in z manipulativnostjo učitelja, ki tudi sam niha med razočaranjem in vero v umetnost. V tej igri, ki kaže mojstrstvo dramskega pisanja, so vprašanja gledališke umetnosti pretanjeno vpeta v psihosocialno okolje in žive probleme današnje slovenske družbe.
