Po petindvajsetih letih zakona si Alice in Henry privoščita vikend samo zase. Ideja je pravzaprav bolj Alicina, ki si želi, da bi v hotelski sobi s priročnikom Seks za telebane obudila svoje ljubezensko življenje in nekdanjo strast. Alice je prepričala moža Henryja, da potrebujeta romantičen konec tedna zase, stran od doma, obveznosti in vsakdanje rutine. Upa, da ga bo ponovno zapeljala, da se bo med njima ponovno vnela strast, zato je s seboj prinesla tudi nekaj pripomočkov za ljubezenske igrice. Henry pa bi rad obdržal življenje, kot ga pozna – udobno, varno in mirno. Sam je s svojim življenjem in njunim odnosom popolnoma zadovoljen in ne razume ženinega nezadovoljstva. Alice in Henry poskušata v hotelski sobi preizkusiti različne nasvete, ki jih ponuja priročnik. V praksi pa mnogi od nasvetov postavijo Alice in Henryja v neugoden položaj, da se počutita neumno in nelagodno – namesto da bi se med njima razvnela strast, se med jima odpirajo vprašanja o kvaliteti in smislu njunega zakona. Romantični vikend se ne odvije, kot si je zamislila Alice, namesto strasti se med zakoncema razplamtijo številna vprašanja, dvomi, očitki in zamolčane stvari, izkaže se, da sta oba postala nesrečna, otopela in nezadovoljna, ker sta pozabila na male stvari, ki so ju na začetku njunega odnosa osrečevale.
Komedija Dokler naju seks ne loči je komičen in iskren portret para srednjih let, ki poskuša obdržati svoj zakon, skupaj duhovno zrasti in hkrati ohraniti svojo individualnost. Alice in Henry v koncu tedna, ko naj bi se med njima razplamtela strast, odkrijeta marsikaj novega o samem sebi, o svojem partnerju in lastnem odnosu do njunega zakona. Univerzalno temo dolgega zakona, vseh njegovih vzponov in padcev Rimlova izriše z žgečkljivim humorjem, hkrati pa iskreno in nepristransko razkriva probleme in skrbi dolgoletnega zakonskega odnosa. Drama govori o tem, kaj je v življenju in odnosu pomembno in kaj storiti, ko stvari zdrsnejo v rutino, naveličanost, dolgčas. Igra Dokler naju seks ne loči ni le lahkotna komedija, temveč odkriva številne resnice o skupnem življenju in marsikdo bo skozi dialoge Alice in Henryja prepoznal svoja lastna vprašanja, dvome in občutke, ki se porajajo v vseh partnerskih odnosih.
Michele Riml (1967) je pomembno ime na kanadskem gledališkem področju, njene igre so bile igrane po vsej Kanadi in vključujejo naslove Miss Teen, Under the Influence, Poster Boys, RAGE, Souvenirs, On the Edge, The Amaryllis and Henry and Alice: Into the Wild. Je dobitnica nagrade Sydney Risk Prize for Outstanding Original Play za dramo RAGE (2005), za to dramo je prejela tudi nagrado Jessie Richardson Award za najboljši novi tekst (2008). Leta 2008 je bila nominirana za nagrado Siminovitch Prize.
