Danes je jutrišnji včeraj

Predstava postavlja v središče idejo izgubljenega (k)raja. Ta kraj realno ni mogoč, a vendar obstaja kot skupek želja, kot izvorna človeška fantazma, ki se razteza v dve smeri – je posameznikov v preteklost postavljeni utemeljitveni akt, vozlišče predstav, od koder konstruira svojo osebnost, in je njegova projekcija v prihodnost, ideal, h kateremu stremi. Ta kraj je tisti, zaradi katerega življenje nikoli ni to, kar bi hotelo biti, a je obenem šele zaradi njega točno to, kar je. Kot tak je ta kraj temeljno utopičen. Predstava prikazuje moč krize, ki je mogoče tako osebna kot tudi globalna. Moški in ženska uprizarjata fragmente, za katere se zdi, da prihajajo iz njunih življenj, njunih ljubezni in njunih možnih smrti. Performerja uporabljata minimalistične koreografirane geste in narativne izseke iz različnih filmskih scen, ki prek klišejev raziskujejo ideje potrebe, želje, užitek in spolno identiteto. Preigravanje teh vlog poudarja napetost med subjektom in imaginarnim, med objektom in realnim.