Za prepir sta bila včasih potrebna dva. Zdaj zadostuje samo eden. Težave se začnejo, ko se dva šestletna otroka prepirata, vse skupaj pa se konča s fizično poškodbo enega izmed njiju. Po incidentu se njuni starši odločijo, da se pogovorijo o težavah. Oba para sta relativno mlada, a prihajata iz različnih okolij, zato imajo tudi različne poglede na svet in vzgojne metode. Gledalci prisostvujemo večeru pestre dinamike med paroma, pri čemer se začeten prijazni pogovor vse hitreje spreminja v tekmo vpitja, sovražnega govora, šovinizma, homofobije, rasne nestrpnosti in mizoginije. Napeta čustvena atmosfera razkriva kompleksnost protagonistov, ki skupaj preizprašujejo svoja stališča in meje dopustnega. Starši se vse bolj zapletejo v masaker besed, ki je gledalcem z varne pozicije sicer izjemno zabaven, a se pri tem nujno vprašajo, kdaj so se tudi sami nazadnje znašli v tovrstnem otročjem prepiranju.
Bog masakra je satiričen komentar sodobnega časa, čustvenega kanibalizma in vsakodnevnega pritiska po iskanju dobička, ki nas sili v pozabo humanizma in nas kot ljudi spravlja na rob uničenja. Predstava je zato zgodba o poskusu , da se zbudimo iz sna, pogledamo globoko v sebe in poskušamo osmisliti svoj obstoj.