Medžanrska predstava
»Ampak nočem med norce!« je pripomnila Alica. »Oh, tu se ne da pomagati,« ji je odgovoril Maček, »tu smo vsi nori. Jaz sem nor, ti si nora.« »Kako pa veš, da sem nora?« ga je vprašala Alica.
»Saj moraš biti,« ji je dogovoril Maček, »sicer ne bi prišla sem.«
Nekega popoldneva Alica zaspi, a le zato, da bi se prebudila v svetu, ki je povsem drugačen od tistega, ki ga je vajena. V tistem svetu lahko povzročiš poplavo le s tem, da se zjočeš, nenadoma zrasteš za tri metre le zato, ker si pojedel piškot, srečaš gosenici, ki se pogovarjata o filozofiji, in odideš na noro čajanko z zajcem. Povsem spontano se lahko znajdeš tudi sredi sodnega postopka. Ali je potemtakem tisti svet zares nor? Ali pa je morda nora Alica, ker ne razume sveta, v katerem živi? In ali je prav tako morda nora le zato, ker je del tega sveta?
Najbolj znano delo pisatelja Lewisa Carrolla ne bo nikoli prenehalo razveseljevati mladih gledalcev s svojim igrivim in bogatim svetom, s svojo globino in številnimi sporočili gledalcev, ki nam jih prinaša v različnih trenutkih našega življenja, pa ne bo prenehalo navduševati niti odraslih. A v vsej svoji norosti Alica v čudežni deželi na nas v resnici deluje precej streznjujoče in osvežujoče. Prinaša nam namreč močno sporočilo o razumevanju in sprejemanju samih sebe in sveta, v katerem živimo, ne glede na to, kako zapleten in čudaški je lahko videti.
Čeprav se na začetku zdi, da Alica vsega skupaj ne more razumeti, se nauči svet spoštovati in ga raziskovati. Novo okolje jo celo očara. Razen takrat, kadar ji začne groziti ali jo siliti, da počne nekaj, česar noče. Ko pa se končno zave, da ima pravico tudi do lastnega glasu, se odloči, da se bo postavila zase. Alica v čudežni deželi je igriva in domiselna upodobitev, ki jo lahko prebiramo kot zgodbo o odraščajočem dekletu. A če smo povsem iskreni, je to umetniško delo, ki nas, odrasle, v vsakem stavku opominja na dejstvo, da veliko stvari v življenju ne moremo doumeti in da najbrž nikoli ne bomo imeli dovolj časa, da bi vsaj nekaterim od njih prišli do dna.
V režiji režiserke in koreografinje Magdalene Reiter se Alica v čudežni deželi prelevi v bogat, nadrealističen in večplasten svet vizualnih iger in dvojnih pomenov, dinamičnih in fizično igrivih prizorov, ki se na vsem lepem razcvetijo še v pesmi in nore koreografije, ob katerih se lahko nedvomno povsem enako zabavajo mladi in tudi odrasli gledalci.
