Plesna predstava.
Predstava vključuje nihanja, ki jih ustvarjajo meseci v okviru podob in vrtincu odnosov do narave in darov. Posamezni meseci bodo na odru zastopani s podobami iz aktivnega, prazničnega ali delovnega cikla z atributi in ikonografijo personifikacijskih tipov mesecev iz serije literarnih in likovnih podob. Projekt v središče dogajanja postavi telo – ovito v razpoloženju koledarskih “aberacij” in spreminjanj; v presečišču je vsakdan s koledarskimi opravili v prepletu med vita activa in vita contemplativa. Poudarke zastopajo alegorije letnih časov s svojimi atributi. Napetost med dnevnimi opravili, časom t.i. počitka in potovanj ustvarja vrzeli med ekstremi fizičnega in psihičnega bivanja.
Koncept naravnega reda letnih časov se je pričel zaradi klimatskih sprememb spreminjati in s tem zamaknil strukturo sveta v katerem živimo. Gotovost se je zamajala v osi. Sprožila je trepet ob nastalih razpokah v strukturi letnih časov (vasi, mest, gozdov, bogastva favne in flore), podobi sveta in mesecev v njih –»noben mesec nima v svoji naravni in delovni podobi za vse kraje in vse čase nespremenljivega prostora (...)« (Nataša Golob, Dvanajstero mesecev, 23). Prostor meseca je spremenljiv in vezan na klimo in lego, a neprecenljiv je čas, ko je pomlad zares pomlad in ko je zima, zima.
