Čas, v katerem živimo, je zahteven za marsikoga, in ker sem v privilegirani poziciji redno zaposlenega, se mi vsako pozitivno opisovanje doživljanja te krize zdi rahlo pokroviteljsko. Po drugi strani smo zasičeni s toliko negativnimi informacijami, da si bom privoščil deliti svoje dojemanje.
V tem času, ko nam je bilo odvzeto marsikaj, sem začel drugače ceniti stvari, ki so se mi do zdaj zdele samoumevne. Kar naenkrat sem v bližini doma spoznal kup sprehajalnih poti, mimo katerih sem šel prej zaslepljen z vsemi mogočimi mislimi, zdaj pa se mi zdijo vredne pozornosti in opažam njihovo lepoto, ob kateri čutim zadovoljstvo. Zdaj je vsak stik z drugim človekom precej manj samoumeven in polnejši kot prej, ko sem bil zasičen z njimi. Računam na to, da se mi bo isto zgodilo ob našem ponovnem stiku z gledališčem in publiko, ter se veselim tega dodatnega elana, ki lahko samo pripomore k večji kreativnosti.
Ne skrbi me za gledališče, saj sem prepričan, da so gledalci lačni našega druženja v času zdajšnje policijske ure, ravno tako kot mi.