Angažma, ki je prisoten v gledališču (ali filmu in literaturi), zgolj zaradi tega, da je angažma, ne deluje več. Pravzaprav nikoli ni – podobno kot ne delujejo več šokantni prizori na odru – golota, lezbični in gejevski prizori, seks… Zakaj? Ker smo jih vajeni iz vsakdanjega življenja: televizije, časopisa, javnih shodov, plaže ali Prešernovega trga. Jovanovićeva Pupilija je živela v drugem času kot Janševa in takrat je bila »šokantna«. Danes je to zgolj rekonstrukcija predstave iz 60-ih, ki pa ni več šokantna, za nekatere kvečjemu nostalgična.
Podobno je z angažmajem danes; izgublja na pomenski teži in vrednosti, ker ima v množici ljudi vsak svoj angažma, ki ga lahko izrazi vedno in povsod. Zato angažmaja včasih 1.) sploh ne prepoznamo ali 2.) ne jemljemo resno oziroma 3.) smo do njega indiferentni.
Danes hoče biti že vsaka predstava »agitka« in angažma je vsepovsod – ne samo dovoljen, ampak celo zaželen, tudi v nacionalnem teatru. Torej, če danes vsaj malo nisi angažiran, kot ustvarjalec ali gledalec, nisi »in«. Zato bi bilo morda najbolj angažirano tisto, ki to sploh ne bi bilo.
Povezave:
- Arena 2010 - Festivalski časopis mladih levov
Komentar
- Informacije
- Kolumne
- Iz gledališkega lista
- Na rampi
- Sodelovanja
- Preglej na glas 2012
- 42. Teden slovenske drame
- 46. festival Borštnikovo srečanje
- 6. Front@ sodobnega plesa
- Arena Mladih levov 2011
- 41. Teden slovenske drame
- Preglej na glas 2011
- Gibanica 2011
- 45. Festival Borštnikovo srečanje
- Maska
- Arena mladih levov 2010
- DNK
- Prevajalski laboratorij
- Analiza uprizoritev