Katja Pestotnik, 11. 9. 2016

Who do you see when you look at yourself?

Festivalski blog – Lutke 2016: Refleksija
:
:
Foto: Arhiv Plexus Polaire
Foto: Arhiv Plexus Polaire
Foto: Arhiv Plexus Polaire
Foto: Arhiv Plexus Polaire

Luči se ugasnejo. Zagledamo dim. Pepel. Težko pričakovana predstava francosko-norveška koprodukcija skupine Plexus Polaire. Dosedanje uprizarjanje človeških sil in skrivnosti je  skupino pripeljalo do romana Preden zgorim avtorja Gautea Heivolla. Tragedija, ki se je dejansko zgodila v norveški vasici Finsland, je navdihnila že mnoge, dobi novo podobo. Predstava govori najprej o piromanu, ki v mesecu dni celotno vas spremeni v pepel. Govori tudi o človeški  notranji sili, ki se ji je težko ali celo nemogoče upreti. Pisatelj in piroman sta oba pred težko nalogo kljubovanja lastnim notranjim silam. Strah pred oživljanjem stare ideje je večji od  pisatelja, borba s odporom pa je izgubljena. A vojna še traja. Vojna traja tudi v vasi. Piromanija je psihična motnja, na prvi pogled deluje kot odvisnost, uničuje odvisnika in vso  njegovo okolico. Tudi on se bojuje z mračnimi silami, je kot lutka, telo, nad katerim nima  nadzora. Notranji ogenj je močnejši od njega, močnejši od vseh vpletenih, večji od skrušenih  staršev, ki ga ne znajo pogasiti. Vsi smo marionete svojih mračnih sil, ki niso nikoli utrujene,  prestrašene ali obupane. Velika strašna zver v nas pilotira vedno, kadar mi spustimo krmilo.  Izjemno načrtovanjem potovanja lahko pripišemo tudi trem igralcem in animatorjem Aitor Sanz Juanes, Andreu Martinez Costa, Pierre Tual. Velike, srednje, male, zahtevne, številne.  Lutke človeške velikosti vseh prebivalcev vasi. Animacija je popolna, ter odlično poudarjena z  glasbo. Dinamika je sestavljena iz raznolikosti lutk, ki so vodene iz sence, kostumov in glasbo,  ki oblikuje čustva namesto besed. Komunikacija je jasna. Kaj vidiš, ko se gledaš v ogledalo?  Besede nam žarijo pred očmi. Kakšna je naša borba? Kako velika je naša zver? Vsi imamo  svoje omejitve, lasten odpor, ki nas vodi na povodcu, drži v ozadju. Ogenj nas uničuje od  znotraj. Smo kot piroman ali pisatelj brez navdiha, ki izginjata v pepel, le da za nas bitka še ni  končana. Naša vojna še traja.

***

Avtorice prispevkov festivalskega bloga so udeleženke Male šole kreativnega pisanja, ki poteka v času festivala LUTKE 2016.
Pišejo: Tjaša Bertoncelj, Valentina Hajdinjak, Tajda Hlačar, Maša Jazbec, Katja Pestotnik, Nuša Simončič, Klara Vulikić
Mentorica delavnice in urednica bloga: Zala Dobovšek

https://lutke2016.wordpress.com/

Festival Lutke

Povezani dogodki

Klara Vulikić, 12. 9. 2016
Mesto za vsakogar
Klara Vulikić, 11. 9. 2016
Kokakolonizacija razmišljanja
Maša Jazbec, 11. 9. 2016
Požigalec živi na severu
Nuša Simončič, 12. 9. 2016
Zgodovina je nova sedanjost
Valentina Hajdinjak, 11. 9. 2016
Človek vs. narava
Katja Pestotnik, 11. 9. 2016
SAM DOMA. Sezona 1., epizoda 3.
Klara Vulikić, 11. 9. 2016
V otroštvu – v delavnici – v svetu
Tjaša Bertoncelj, 11. 9. 2016
Čarobni odhod
Tjaša Bertoncelj, 12. 9. 2016
Taborišče v lutkah
Tajda Hlačar, 13. 9. 2016
O tem, kaj je potem
Tjaša Bertoncelj, 13. 9. 2016
Pobeg
Nuša Simončič, 13. 9. 2016
Svoboda ob delu ali pobeg v smrt?
Klara Vulikić, 13. 9. 2016
Eins. Zwei. Drei. Življenje.
Maša Jazbec, 14. 9. 2016
Polet na planet domišljije
Tajda Hlačar, 14. 9. 2016
Odbita gotska grozljivka
Valentina Hajdinjak, Tjaša Bertoncelj, 15. 9. 2016
Intervju: Miha Golob
Valentina Hajdinjak, 15. 9. 2016
Monopolna neumnost belega človeka
Nuša Simončič, 15. 9. 2016
Za vedno skupaj
Valentina Hajdinjak, 15. 9. 2016
Tunel nelagodja
Katja Pestotnik, 11. 9. 2016
SAM DOMA. Sezona 1., epizoda 3.