Dirigentsko paličico bo vihtel Kevin Rhodes, ki je na novinarski konferenci pred premiero povedal, da je La Bohème ena najbolj popularnih oper, kar jih je bilo napisanih do danes, sam pa glavni razlog za njeno priljubljenost vidi v njeni razumljivosti in dostopnosti. Izpostavil je povezave s filmsko glasbo, ki je postala lingua franca v 20. stoletju. Kot je pojasnil, so bili mnogi skladatelji, ki so v 30., 40. in 50. letih minulega stoletja pisali filmsko glasbo, emigranti, ki so, preden so zapustili Evropo, tudi dirigirali La Bohème. Ta je tako odzvanjala v njihovi glasbi.
Režiser Frederic Roels, ki se je tokrat prvič lotil režije Puccinija, je spomnil, da je opero navdihnil roman Prizori iz življenja boemov Henryja Murgerja, ki opisuje težko življenje umetnikov v Parizu 40. letih 19. stoletja, ter izpostavil izjemno hitri ritem opere, ki ne dopušča časa za kontemplacijo. "Liki v operi se morajo boriti za preživetje. Mimi ve, da ji je ostalo le še nekaj mesecev življenja in hoče ta čas uživati," je povedal in dodal, da je to v glasbi močno prisotno.
Scenograf in kostumograf je Lionel Lesire, oblikovalec svetlobe Arnaud Viala. V vlogi Mimi pojeta Mojca Bitenc k. g. in Martina Zadro, v vlogi Rodolfa Aljaž Farasin in Martin Sušnik k. g..
Libreto opere La Bohème podpisujeta Giuseppe Giacosa in Luigi Illica. Opera je krstno izvedbo doživela leta 1896 v gledališču Teatro Regio v Torinu. Občinstvo je delo sicer dobro sprejelo, kritikom pa se je zdelo ceneno in preveč sentimentalno. Danes je stalnica na repertoarju vseh opernih gledališč.
V Ljubljani je bila opera prvič izvedena že leta 1898 v Nemškem gledališču, prva uprizoritev s slovenskimi ustvarjalci pa je bila leta 1903.