Nastanek predstave je vodil razmislek o tem, na kakšen način bo umetna inteligenca v prihodnosti vplivala na delo, ali ga bo ogrožala ali bo šlo za sobivanje. V ozadju so bila ideja akceleracionizma ter vprašanja, kot so ali dati ali ne proste roke kapitalizmu in tehnološkemu razvoju ter ali sploh obstaja kakršnokoli izbira, je na novinarski konferenci povedal Horvat.

Izhajajoč iz tega so predstavo zasnovali kot popotovanje po možnih konceptih: s sprehodom preko zgodovine in pogledom na to, kako je delo izgledalo, ter pogledom v prihodnost z ugibanjem o potencialnih možnostih.

Kot meni Horvat, bi bil kakršenkoli odgovor na vprašanje, ali tehnološki napredek prinaša osvoboditev ali neko obliko podrejenosti, napačen. Ne pristaja pa na misel, da je človek odvečen in da se mora tehnološkemu napredku enostavno prepustiti, saj to nenazadnje pomeni tudi razkroj planeta. Pogled po svetu sicer po njegovih besedah kaže, da veliko predstavnikov delavskega razreda ni več toliko potrebnih kot v 20. stoletju za delovanje kapitala in da je neke vrste utopična prihodnost že prisotna.

O vsem tem so na odru spregovorili skozi jezik, ki ni jezik drame, temveč so ga zastavili kot pogled na svet od zunaj. Po besedah Ramšaka Markovića se v predstavi ukvarjajo z odnosom okrog dela ter sprememb v načinu proizvodnje in tehnologije v času, ki ga veliko ljudi občuti kot nekakšno prelomnico, po kateri se bodo stvari spremenile oziroma so se radikalno že spremenile, le da ne zmorejo ubesediti, kaj bi to lahko bilo.

Vloge niso definirane na način, kot je znan iz klasičnih dramskih predstav, temveč gre za nekakšne funkcije v dramaturgiji, ki sestavljajo predstavo. Ker je ta brez teksta, zgodbo pripovedujejo skozi predmete, je pojasnil igralec Andrej Zalesjak. Igralka Urška Taufer pa je povedala, da v predstavi ni pomembna usoda vsakega posameznika lika, saj te niti ni mogoče spoznati, temveč je v ospredju splošna usoda vsega obstoječega, ki je gradilo nek čas in nato izginilo.

Predstava je združila številno ekipo nastopajočih. Sceno je zasnoval Igor Vasilijev, kostume Belinda Radulović. Avtor glasbe je Drago Ivanuša, koreografinja in oblikovalka odrskega giba je bila Lada Petrovski Ternovšek, oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek, oblikovalec zvoka pa Stojan Nemec. Premiera bo ob 20. uri na velikem odru.