Za festival je na voljo dobrih 222.000 vstopnic, ki so jih organizatorji predvideli za letošnje operne, dramske in koncertne nastope. V program so ponovno uvrstili tako svetovno znana umetniška imena kot dogodke, s katerimi želijo privabiti mlajše občinstvo.
Krovna tema letošnja festivala je Moč, ki jo tematizirajo tudi izbrane operne predstave. Operne produkcije se bodo na salzburškem odru začele 26. julija, ko bo na sporedu opera Julij Cezar v Egiptu Georga Friedricha Händla. "Baročna opera, zakaj pa ne? To je mojstrovina," je po pisanju avstrijske tiskovne agencije APA na novinarski konferenci povedal umetniški direktor festivala Markus Hinterhäuser.
Po prvih vajah je predstavo označil za obetavno. Pripravila sta jo ruski režiser Dmitri Černjakov in francoska dirigentka Emmanuelle Haim, ki se še posebej posveča baročni glasbi, medtem ko se je Černjakov z njo srečal prvič. Julij Cezar v Egiptu bo njuna prva skupna produkcija na Salzburškem festivalu, njuno sodelovanje pa se je za uspešno izkazalo lani, ko sta na podelitvi mednarodnih opernih nagrad v Aix-en-Provenceu prejela nagrado za najboljšo produkcijo leta za Gluckovo opero Ifigenija na Tavridi.
Kot sta povedala, je v središču dela osem likov, ki so v nenehnem medsebojnem konfliktu. In čeprav vse prizadene trenutna globalna politična situacija, Händlova opera poskuša prikazati splošna čustva, kot so sovraštvo, razčlovečenje in demonizacija.
Festivalsko temo bosta nakazovali tudi Verdijeva Macbeth in opera Maria Stuarda Gaetana Donizettija. Z zadnjo bo v Salzburgu debutiral dirigent Antonello Manacordo, ki se je povabila festivalskega direktorja sprva otepal, ker da je nemški repertoarni dirigent, za nenavadno pa je označil tudi izbiro režiserja Ulricha Rascheja, ki pa bo morda prinesla odmik od klasičnega bel canta.
Dramski del bo kot običajno odprla moraliteta Huga von Hofmannsthala Slehernik, brez katere si Salzburškega festivala ne zamišljajo, saj jo uprizarjajo že od njegovih samih začetkov. Tokrat bo v glavni vlogi ponovno Philipp Hochmair, ob njem bo nastopila igralka Deleila Piasko. Drugi vrhunec tega dela bo koprodukcija z dunajskim Burgtheatrom Poslednji dnevi človeštva Karla Krausa na temo grozot prve svetovne vojne.
Cikel t.i. duhovnih uvertur so tokrat naslovili Usoda, v njem pa bo po podatkih uradne spletne strani med drugim mogoče slišati dela Johanna Sebastiana Bacha in Jacobusa Gallusa. Dunajski filharmoniki kot rezidenčni orkester festivala bo izvedel pet koncertov pod vodstvom Andrisa Nelsonsa, Riccarda Mutija, Yannicka Nezeta-Seguina, Franza Welserja-Mösta in Lorenza Viottija. V koncertnem delu se bodo spomnili tudi 100-letnice rojstva Pierrea Bouleza in 50-letnice smrti Dmitrija Šostakoviča.