STA, MGL, 2. 6. 2015

V MGL sezona 2015/16 na temo Strast in čast - ali sploh še obstajata?

V Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL) bo v sezoni 2015/16 vodilna misel Strast in čast - ali sploh še obstajata? Pripravili bodo 12 premier - šest na velikem odru, pet na Mali sceni in eno v Studiu. Od tega bo v slovenskem gledališkem prostoru kar devet besedil uprizorjenih prvič, pri čemer bodo tri doživela krstno izvedbo.
:
:
Eva Mahkovic
Diego de Brea
Barbara Hieng Samobor
Primož Ekart
Eva Nina Lampič
Ivana Djilas
Petra Pogorevc
foto: Mare Vavpotič, Zaklop
Barbara Hieng Samobor
foto: Mare Vavpotič, Zaklop
foto: Mare Vavpotič, Zaklop
Mateja Kokol
Tijana Zinajić
Eduard Miler

Kot je na današnji novinarski konferenci dejala direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor, se jim je, ko so zbrali glavnino besedil za novo sezono, pokazala glavna misel, ki je skupna sicer zelo različnim tekstom, to je novo iskanje vrednot in stvari, za katere menijo, da izginjajo. Sezono so zato naslovili Strast in čast - ali sploh še obstajata?, čeprav s tem po njenih besedah tvegajo posmeh, češ da so naivni ali romantični, a so se kljub temu odločili tvegati.

Sezono bodo začeli s krstno uprizoritvijo dramskega besedila Sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije. Avtorica Simona Semenič je za izjemno bogato, v vseh smereh razplasteno in očarljivo gledališko igro prejela Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo 2015. Režijo bo prevzel Diego de Brea. Kot je dejal, se bo tokrat prvič soočil s tekstom, ki še nima zgodovine, ki je svež, nov in še nepreizkušen.

Oktobra bodo sledila premiera dramske pesnitve Henrika Ibsena Peer Gynt, ki bo koprodukcija s Slovenskim stalnim gledališčem (SSG) v Trstu. Kot je poudarila Hieng Samoborjeva, naslovni junak spada v galerijo najznamenitejših junakov vseh časov. Peer Gynt je mešanica resničnih dogodkov, prepletenih z avtobiografskimi elementi in elementi pravljičnega sveta, polnega simbolov, ki nudijo možnosti za najrazličnejše interpretacije. Režijo bo prevzel Eduard Miler, ki je tudi umetniški koordinator SSG Trst, avtorica priredbe je Žanina Mirčevska.

Zatem bo na velikem odru na vrsti premiera igre Vrtiljak Arthurja Schnitzlerja. Delo je v knjižni obliki izšlo leta 1900, na krstno uprizoritev v Berlinu je čakal kar 20 let, v MGL pa ga bo po prevodu Lučke Jenčič novembra na veliki oder postavil mladi režiser Marko Čeh. V seriji desetih pisanih in živahnih ljubezensko-erotičnih sekvenc gre avtorju predvsem za natančno karakterizacijo oseb, za natančno študijo človeške narave, njene spremenljivosti in krhkega tkanja medčloveških odnosov.

Drugi del sezone bodo nadaljevali s prvo slovensko uprizoritvijo drame Dunsinane Davida Greiga, škotskega dramatika mednarodnega slovesa. Igra, ki jo je prevedla Tina Mahkota, se začne tam, kjer se konča Shakespearov Macbeth, z angleškim zavzetjem škotskega gradu Dunsinane. Avtor zgodovinski okvir dogajanja presega s prizori, ki so lastni vsaki vojni v kateremkoli času. Briljantno izbrušeno mojstrovino, ki hipoma začara in potegne v svoj vrtinec, bo režiral Aleksandar Popovski.

Tradicijo uprizarjanja muzikalov bodo nadaljevali s krstno uprizoritvijo besedila Tisoč in ena noč v režiji Ivane Djilas. Libreto po motivih omenjenega besedila piše pesnica Katja Perat, glasbeni del bo prispeval Boštjan Gombač. Tisoč in ena noč spada med najobsežnejše zbirke ljudskega pripovedništva; datira v približno 7. stoletje, zgodbe pa izvirajo iz Perzije, Sirije in Indije oziroma iz jutrovih dežel. Premiera že tretjega avtorskega mjuzikla v MGL bo marca 2016.

Na velikem odru bodo sezono zaključili z dramo 3 zime hrvaške dramatičarke Tene Štivičić, ki živi in ustvarja v Londonu. Avtorica je zanjo prejela nagrado Susan Smith Blackburn 2015, ki jo v New Yorku podeljujejo najboljšim dramatičarkam z vsega sveta, ki pišejo v angleščini. Rafinirano in ganljivo sago o družini Kos bo, kot je dejala Hieng Samoborjeva, režirala sama. Igra, ki jo je prevedla Alenka Klabus Vesel, je sveža, do potankosti premišljena in kar utripa od življenja. Dogodkom ne sledimo kronološko, temveč nenehno preskakujemo v času naprej in nazaj: v leto konca druge svetovne vojne, v čas tik pred razpadom Jugoslavije in pred začetkom krvave balkanske morije pa spet v današnji turbokapitalistični svet.


Foto: Mare Vavpotič, Zaklop
Na Mali sceni pa bodo uprizorili pet svežih, novih besedil v slovenskem gledališkem prostoru. Drama Samorastniki avtorice Simone Hamer, ki je nastala po motivih Prežihovega Voranca, bo septembra doživela krstno izvedbo. Režijo bo prevzela Eva Nina Lampič. Samorastnike, napisane leta 1937, lahko kot eno najbolj prepoznavnih Vorančevih novel uvrstimo med tisto literaturo, ki je postala del kolektivnega spomina Slovencev. Kje so Hudabivški samorastniki danes, ko je stoletje, omenjeno v Metinem monologu, že davno minilo? Dramatizacija mlade avtorice Simone Hamer se posveti tudi vprašanju pozicije ženske (ljubice, matere, samohranilke), patriarhatu in nekaterim drugim temam, ki se zdijo še vedno ali spet aktualne: trma, ozkosrčnost, posesivnost …

Oktobra bo luč sveta ugledala prva slovenska uprizoritev komedije Daniela Glattauerja Čudežna terapija v prevodu Lučke Jenčič. Glattauer je mednarodno uveljavljeni avstrijski pisatelj, čigar uspešnico Proti severnemu vetru, ki je prevedena v petintrideset jezikov, lahko beremo tudi v slovenščini. Za komedijo Čudežna terapija, ki so jo na Dunaju premierno uprizorili v začetku leta 2015, je Glattauerja navdihnil (očitno zelo preprost) priročnik za psihoterapevte. Tako pri tej komediji ne gre samo za običajno kukanje v tujo intimno situacijo, marveč tudi za satirični švrk po banalizaciji psihoterapije. Predstavo o dveh zakoncih, ki (ne)uspešno obiskujeta psihoterapevtko, bo režirala Tijana Zinajić. November pa bo prinesel premiero drame Pogovori na štiri oči, ki so zadnji del avtobiografske trilogije Ingmarja Bergmana, v kateri vrhunski mojster filmske, gledališke in literarne govorice izjemno čuteče, psihološko tenkočutno in hkrati neizprosno iskreno izrisuje portreta svojih staršev v primežu konservativne družbe z začetka 20. stoletja. Bergman je Pogovore na štiri oči, v katerih se posveti predvsem svoji materi, kmalu po izidu predelal v filmski scenarij; film je bil posnet leta 1996 v režiji Liv Ullmann. Za oder bo novela tokrat prirejena prvič. Prevoda se je lotila Alja Predan, avtor odrske priredbe pa je beograjski režiser Nikita Milivojević.

Kos plastike je nova igra Mariusa von Mayenburga. Gre za duhovit, a obenem ostro posmehljiv dramski portret tistega dela evropske populacije, ki se (za razliko od številnih drugih prebivalcev stare celine) koplje v malomeščanskem izobilju, istočasno pa tone v pomanjkanju občutka za vse, kar je avtentično, spontano, etično in sočutno, predvsem pa – logično. Besedilo je bilo krstno uprizorjeno aprila letos v Berlinu, prevedel ga je Milan Štefe, slovensko občinstvo pa bo predstavo v režiji Primoža Ekarta gledalo od januarja 2016. Sezono pa bodo na Mali sceni zaključili s prvo slovensko uprizoritvijo komedije Iluzije ruskega dramatika Ivana Viripajeva v režiji beograjske režiserke Anje Suša. Viripajev, ki smo ga v MGL leta 2011 spoznali ob uprizoritvi njegove drame Kisik, nam v svojem najnovejšem delu predstavi dva tesno povezana zakonska para v jeseni življenja, osupljivo zaplete njune medsebojne odnose ter nam v pretres ponudi intrigantno dramsko zgodbo o ljubezni, zvestobi in (samo)prevari. Kljub resnim temam, s katerimi se obsesivno ukvarjajo vse štiri dramske osebe, je igra napisana na komunikativen, sugestiven in neznansko duhovit način. Prevod Iluzij je delo Tatjane Stanič.

Za začetek sezone pa v MGL napovedujejo še koprodukcijo z AGRFT Medeja, Medeja, Medeja po motivih Senekove in Evripidove Medeje v režiji mlade režiserke Mateje Kokol. Omenjeni avtorski projekt, ki je zaključna predstava drugostopenjskega (magistrskega) študija gledališke režije na AGRFT, odpira globlji vpogled v ekstrovertirano, mnogim nerazumljivo osebnost Medejo, ki je intimno vpeta v makrosvet družbe, ki hrepeni po materialnih dobrinah, moči in položaju – torej po svetu, ki se zgleduje po etično spornih hrepenenjih.


Foto: Mare Vavpotič, Zaklop
Prihodnja sezona prinaša tudi nadaljevanje ciklusa bralnih uprizoritev Velike igre sveta. Načrtujejo naslednja branja: Sofoklejev Kralj Ojdip, Evripidova Medeja, Plavtova Dvojčka, Fedra Jean-Baptiste Racina, Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta, Kreftove Krajnske komedijante, Gospoda Glembajevi Miroslava Krleže, Pirandellov Henrik IV., Tramvaj Poželenje Tennesseea Williamsa, Sartrova Zaprta vrata ter Strnišov Samorog.

V zbirki Knjižnica MGL, katere urednica je Petra Pogorevc, bosta izšli dve novi knjigi:

Mile Korun: KONČNO POROČILO. O nekončanem Kralju Learu v ljubljanski Drami
(Izid oktobra 2015)
»Poročilo v ožjem smislu se tiče predstave v ljubljanski Drami,« v uvodu v svojo novo knjigo zapiše legenda slovenske gledališke režije Mile Korun. »Gre za slovito Shakespearovo tragedijo Kralj Lear, katere premiera je bila 4. oktobra 2008. Podatek o premieri, ki nedvomno dokazuje uprizoritev predstave, je očitno v kontradikciji z naslovom. A le na videz. Predstava je bila sicer uprizorjena, vendar nekončana. V izogib kasnejšim zapletom in nesporazumom priznam takoj, da po moji, se pravi po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi. Temeljni namen poročila je preiskava pobud, idej, postopkov, zablod in napak, ki so vzrok nekončanju predstave. Vzporedno s tem pa se raziskovanje širi še na splošne probleme igre in uprizarjanja. Ves čas v veri in upanju, da se bo prej ali slej približalo bistvu in resnici gledališča.« Spremno besedilo h knjigi bo napisal umetnostni kritik in publicist Matej Bogataj.

Darko Suvin: BRECHTOVO USTVARJANJE IN HORIZONT KOMUNIZMA
Prevajalka: Seta Knop
(Izid aprila 2016)
Knjiga Brechtovo ustvarjanje in horizont komunizma (delovni naslov) je prvi reprezentativni izbor teatroloških študij o Bertoltu Brechtu v slovenskem jeziku uglednega in svetovno priznanega brechtologa Darka Suvina, zaslužnega profesorja na Univerzi v Montrealu in gostujočega predavatelja na številnih univerzah v ZDA, Evropi in Avstraliji. V knjigi bodo objavljeni nekateri njegovi najbolj znani in pogosto citirani spisi o Brechtu – od zgodnjih 60. in 70. let, ki so izšli v njegovi prelomni knjigi To Brecht and Beyond (1984), do najnovejših, ki jih je objavljal v Brecht Yearbook in New Left Review ter drugje. V njih razpravlja o pomembnih Brechtovih dramskih besedilih in ključnih pojmih iz njegovega teoretskega opusa. Posebej za to izdajo bo napisal tudi daljše uvodno besedilo o Brechtu, spremno besedo pa bo prispeval gledališki teoretik in predavatelj na AGRFT dr. Aldo Milohnić.