STA, 9. 10. 2013

V MGL koprodukcija predstave Gola z Gračnerjevo in Gašperinom

V Studiu Mestnega gledališča ljubljanskega bo v soboto premiera ljubezenske psihološke drame makedonske dramatičarke Viktorije Rangelove Gola v režiji Alena Jelena, pri kateri je MGL združil moči z gledališčem Škuc. Vsebine predstave njeni ustvarjalci niso želeli razkriti, njena protagonista pa sta Nataša Barbara Gračner in Jernej Gašperin.
:
:
foto: Barbara Čeferin
foto: Barbara Čeferin
foto: Barbara Čeferin

V središču predstave je ljubezenski odnos nekonvencionalnega para, 47-letne Patricije, ki jo kot gostja igra priznana igralka Nataša Barbara Gračner, sicer članica ljubljanske Drame, ter 25-letnega Leva, ki ga igra mladi igralec MGL Jernej Gašperin.

Direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor je na novinarski konferenci poudarila, da je bila Gašperinu dana velika priložnost sodelovati z gledališko divo, ki mu je obenem v predstavi namenila celo več prostora, kot mu ga pripisuje besedilo. Gračnerjevo je Hieng Samoborjeva označila za igralko, ki jo odlikuje odrska poštenost in neposrednost, ki jo črpa iz zasebnega življenja. Očarana je bila tudi nad njeno disciplino in osredotočenostjo na dano vlogo.

Režijo podpisuje Alen Jelen, ki ga po besedah Hieng Samoborjeve odlikuje diskretno in nenasilno prikazovanje stvarnosti sodobnega časa. Kot je povedal, so v gledališču Škuc sprva načrtovali koprodukcijo z makedonskim neodvisnim gledališčem, ki pa je sodelovanje zaradi finančnih težav odklonilo, zato so za pomoč prosili MGL.

Besedilo, ki ga je poslovenila Tamara Doneva, je po besedah dramaturginje Špele Kravogel skrivnostno in skorajda hollywoodsko, ki pa so ga ustvarjalci pod vodstvom Jelena preoblikovali v kritično odslikavo medčloveških odnosov. Igralcema uspe v predstavi ustvariti nerealistično razsežnost z erotiko, ki daje vtis tujskosti. Zgradita svojstven univerzum, v katerem pa se še vedno čuti vpliv zunanjega sveta, je dejala in dodala, da je seksualna napetost med ljubimcema začinjena z močno bolečino in strahom pred izgubo.

Gračnerjeva je dejala, da je tvegano govoriti "o nečem, kar še ni rojeno". Upa, da jim je predstava uspela in se bo gledalcev dotaknila na način, kot so si ga zamislili. Tekst je pri prvem branju ni pretresel, je pa v njem začutila dovolj materiala "za glodanje". Pri Gašperinu jo je prevzela spoštljiva radovednost in opazovanje, največ dela pa je po njenem mnenju imel pri odpravi strahospoštovanja, ki ga je gojil do nje. Dodala je, da se je v tej predstavi prvič zavedala tudi svojih gub.

Gašperin je bil, kot je dejal, ob novici direktorice vesel in evforičen, a se je moral kmalu soočiti tudi z vprašanjem, ali bo nalogi kos. Sprva je želel ugajati svoji soigralki in je "bolj kot z Natašo igral za Natašo", pozneje pa je našel svoj izraz.

Tretji igralec v predstavi je po besedah Hieng Samoborjeve glasba, za katero je poskrbela Darja Hlavka Godina. Glasba pomaga gledalcu, ki se morda boji lastnih emocij, da se spusti v dogajanje. Hlavka Godina pa je dodala, da gledalca popelje, obenem pa tudi ujame v začarani krog protagonistov.

Za sceno predstave sta poskrbeli Tina Mohorović in Adriana Furlan, za kostume pa Andrej Vrhovnik. Lektorica je bila Maja Cerar, ki je povedala, da igralca v predstavi uporabljata zborni jezik, ki pa deluje zelo organsko.

Povezani dogodki

Jasmina Založnik, SiGledal, 17. 10. 2013
Mladi ustvarjalci v Makedoniji