STA, 20. 6. 2012

V Mariboru Carmina Burana v sodobni plesno-gledališki različici

V mariborsko gledališče danes prihaja Sodobni plesni ansambel Szeged z Madžarske s plesno-gledališko predstavo Carmina Burana. Predstava je spoj klasičnega baleta ter sodobnega plesnega in gledališkega izraza, v Mariboru pa gostuje v okviru Kulturnih ambasad Evropske prestolnice kulture (EPK).
:
:

Foto: Dusha Bela

Predstava koreografa Tamasa Juronicsa je lani napolnila Cankarjev dom v Ljubljani, danes ob 19.30 pa bo na sporedu v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Vstopnice so delili brezplačno.

Carmina Burana temelji na klasičnem delu nemškega skladatelja Carla Orffa (1895-1982) in ponuja vpogled v svet barbarskih humanoidov, ki skušajo obstati na ruševinah civilizacije, se borijo za preživetje, se spopadajo s svojimi strahovi in skušajo kljubovati usodi, so v sporočilu za javnost zapisali na madžarskem veleposlaništvu v Ljubljani.

Sodobni plesni ansambel Szeged je nastal leta 1993 pod umetniškim vodstvom Tamasa Juronicsa. Klasični glasbeni repertoar ansambla je sestavljen iz plesnih del skladateljev, kot so Peter Iljič Čajkovski, Igor Stravinski, Bela Bartok in prej omenjeni Orff. Vsebuje pa tudi koreografije na glasbene kolaže. Poleg glavnega koreografa Juronicsa sodobna plesna dela za skupino ustvarjajo tudi številni priznani evropski koreografi.

Carmina Burana so po vsebini večinoma ljubezenske, pivske in sploh veseljaške pesmi, ki so ime dobile po Benediktbeuernu, imenovanem tudi Bura. Leta 1803 so namreč med knjigami samostanske knjižnice benediktinske opatije Benediktbeuern ob prenosu v knjižnico bavarskih vladarjev v München odkrili dragocen rokopis, opremljen z osmimi prelepimi miniaturami.

Rokopis vsebuje pesmi, napisane v posvetni latinščini, srednje visoki nemščini in stari francoščini, ki so nastale v 12. in zgodnjem 13. stoletju. Bile so vseskozi priljubljene zlasti med študenti, svetovni sloves pa dolgujejo skladatelju Carlu Orffu, ki je leta 1937 na nekatere med njimi zložil scensko kantato.