Zgodba o dvojčkih, ki v boju za fizično in čustveno preživetje krepita svoje telo in um, s tem pa postajata vse bolj brezbrižna in apatična, slika poetično sliko ljubezni, vojne, identitete in (kolektivne) travme.
"Zapleteni preplet preživetja, identitete in razčlovečujočih učinkov vojne, spletenih v enem pretresljivejših del v kanonu sodobnega evropskega romana, se na odru izrisuje kot potopitveno doživetje, ki pritegne v kruto resničnost vojnega časa. Vsaka natančna lutkovna sekvenca služi kot oprijemljiv, dinamičen prikaz stroge proze, ki premika meje tradicionalnega pripovedovanja zgodb ter nenasilno išče vzporednice s trenutnim stanjem duha," so zapisali v gledališču (LGL).
Kot so še dodali, je lutkovna priredba romana Agote Kristof raziskava človeške odpornosti in potencialov razčlovečenja, ki za slikanje romanesknih podob izrablja ključne značilnosti lutke in njenega animatorja.
Predstava je nastala v koprodukciji z Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) Univerze v Ljubljani znotraj programskega sklopa lutkovnega gledališča BiTeater, ki so si ga zamislili kot platformo za mlade gledališke ustvarjalce, da bi jim ponudili možnosti za avtorski razvoj in kreativno ustvarjanje. Z njim spodbujajo prihajajočo generacijo gledališčnikov, da bi vstopili v svet lutk in lutkovnega ter v lutkovni uprizoritvi poiskali lasten avtorski izraz bodisi na področju režije, igre, likovne, kostumografske, scenografske ali dramaturške zasnove.
Dramska in filmska igralka Mia Skrbinac je po končanem študiju dramske igre na AGRFT nastopala tako v institucionalnih kot neinstitucionalnih projektih. Ustvarila je več filmskih in televizijskih vlog, tudi v Kuklinem kratkometražnem filmu Sestre. Z letošnjim letom je vpisala magistrsko smer Igra z lutko.
Kot je povedala v intervjuju za Delo, je roman prebrala proti koncu gimnazijskega šolanja in je nekako ostal z njo. "Takrat je zelo globoko zarezal vame kot slogovno in vsebinsko odlično literarno delo, sploh glede na obravnavano temo vojne oziroma povojne travme ter vrzeli, prepada, ki ga vojna ustvari, ne glede na to, ali je izkušnja primarna ali sekundarna."
Roman se ji je vsakič, ko se je pojavila možnost za avtorski projekt, vračal v misli. A se ji je hkrati zdel tako velik in kompleksen v tem, da je na prvo žogo izredno preprost, enostaven, neposreden in jasen, v globini pa nosi prostor močne psihologije in filozofije. Čeprav se ga je hotela lotiti uprizoritveno, se ji je izmikal medij, s povabilom v LGL pa se ji je odgovor medija ponudil sam, je še povedala.
V predstavi bo tudi nastopila skupaj z Vorancem Bohom. Avtor adaptacije romana po prevodu Alenke Moder Saje in dramaturg je Benjamin Zajc, avtor likovne podobe pa Jure Brglez. Avtor glasbe je Jan Krmelj, svetlobo je oblikoval Borut Bučinel. Za izdelavo lutk, scene in scenskih elementov so poskrbeli Žiga Lebar, Olga Milić in David Klemenčič.