Wilson je sodeloval s številnimi umetniki, med njimi so Heiner Müller, Allen Ginsberg, Tom Waits, Marina Abramovič in Herbert Grönemeyer. Njegovi zaščitni znaki so bili minimalizem, govorica telesa, ki jo je navdihnil azijski gledališki slog, in svetlobni učinki, ki so ustvarjali sanjske svetove.
V ljubljanski Operi je bila za prihodnjo sezono 2025/26 napovedana glasbena drama Tristan in Izolda v režiji Wilsona, nastala pa naj bi v koprodukciji z gledališčem La Monnaie iz Bruslja, Kraljevim gledališčem iz Madrida in Vroclavsko opero ter v sodelovanju s Festivalom Ljubljana. V sklopu letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica je v Trstu že gostovala njegova predstava o portugalskem modernističnem pesniku Fernandu Pessoi.
Leta 2016 je v Cankarjevem domu gostovala predstava Nosorogi, ki jo je režiral po besedilu Eugena Ionesca, slovenskemu občinstvu pa se je Wilson v Cankarjevem domu sicer prvič predstavil leta 1999 s predavanjem o svojem delu in operno-gledališko predstavo Svetniki in petje po besedilu Gertrude Stein.
Robert "Bob" Wilson, ki se je rodil leta 1941 v Wacu v ZDA, je pomagal preoblikovati pogled na opero po vsem svetu, vendar je v Evropi še vedno veliko bolj znan kot v svoji domovini, zlasti v Franciji, kjer so mu leta 1989 zaupali slavnostno odprtje operne hiše Bastilja.
Wilson je leta 1976 s skoraj peturno opero Einstein on the Beach s skladbami Philipa Glassa razbil vse konvencije klasične opere - ni linearne zgodbe, opira se na teme, povezane z življenjem fizika Alberta Einsteina.
Nemški igralec Christian Friedel je Wilsona v odzivu na novico o smrti režiserja na enem od družbenih omrežij označil za genija in umetnika, ki je navdihnil veliko ljudi. Direktor Dunajskega festivala Milo Rau je preminulega režiserja označil kot izvrstnega umetnika, režiserja, slikarja, oblikovalca, učitelja in prijatelja.
Za Joachima Luxa, direktorja nemškega gledališča Thalia, pa je Wilson eden najpomembnejših umetnikov v gledališkem svetu. Spomnil je na zadnji obisk Wilsona v Hamburgu med pandemijo covida-19, ko je načrtoval predstavo o fiziku Stephenu Hawkingu. "Wilson je bil v slabem zdravstvenem stanju, pogosto je uporabljal invalidski voziček, a se nikoli pritoževal. Ves čas se je smejal in ni prenehal delati v svojem studiu, posvečenem umetnosti in lepoti," se je spominjal Lux.