Kot je dodal Troha, se ljubiteljsko gledališče, ki je skozi skozi zgodovino vse čas prisotno, v strokovnih krogih razume kot strokovno manj ambiciozno in je zato le malokrat predmet znanstvene obravnave. Po urednikovem mnenju se mu s tem dogaja krivica, saj so, kot je spomnil, številne velike spremembe slovenskega gledališča izšle prav iz ljubiteljskega. Ob tem je omenil eksperimentalna, alternativna gledališča v 60. letih minulega stoletja, ki so lahko izvajala denimo t.i. ritual neigranja, za kar v tedanjih v institucionalnih gledališčih ni bilo prostora.
Danes tovrstna gledališča niso več ljubiteljska, ampak deluje znotraj nevladnih organizacij. V njih ustvarjajo umetniki, ki se z gledališčem ukvarjajo profesionalno. Ob tem je Troha navedel gledališča in posameznike, kot so Glej, Via Negativa in Dragan Živadinov.
Revija po urednikovih besedah tako kaže na raznovrstnost in pomen ljubiteljskega gledališča nekoč in danes ter odpira številna vprašanja, ki bodo, kot upa, spodbudila nadaljnje raziskave in analize tega kompleksnega gledališkega polja.
Avtorji so se v reviji ljubiteljskega gledališča lotili z različnih vidikov. Nekaj ključnih obdobij v razvoju slovenskega gledališča so analizirali Aldo Milohnić, ki se je v prispevku Delavski oder in učinek "proletarske igre" osredotočil na raziskavo Delavskega odra pod Bratkom Kreftom in Ferdom Delakom.
Po drugi svetovni vojni je bila ljubiteljska kultura ena od kulturno-političnih prioritet v nekdanji Jugoslaviji. Država je obnavljala in gradila infrastrukturo, pri čemer so sodelovali tudi znani arhitekti in scenografi. Takšen je bil Valo Bratina, katerega delo v reviji predstavlja Ana Kocjančič v prispevku Valo Bratina: arhitekturno in scenografsko delo za ljudske in delavske odre (Hrastnik, Zagorje, Trbovlje, Kočevje, Štore, Duplica, Ljubljana [Moste, Bežigrad]).
Performativni obrat v 60. letih so izvedli mladi profesionalci ali študentje gledališke akademije in Filozofske fakultete. Odnose med institucionalnim in eksperimentalnim oz. neinstitucionalnim gledališčem v članku Med zapeljevanjem in sumničavostjo 65 eksperimentalnega, ljubiteljskega in profesionalnega gledališča analizira Tomaž Toporišič.
Podobo sodobnega ljubiteljskega gledališča dopolnjujejo empirične raziskave iz treh evropskih držav. Tako Gašper Troha, Anneli Saro, Hedi-Liis Toome, Vicki Ann Cremona in Marco Galea s pomočjo statističnih podatkov in rezultatov ankete med ljubiteljskimi gledališči v Sloveniji, Estoniji in na Malti prikažejo podobo in izzive sodobnega ljubiteljskega gledališča: Položaj in podoba sodobnega ljubiteljskega gledališča na Slovenskem, Izzivi polja ljubiteljskega gledališča v Estoniji, Ljubiteljsko gledališče na Malti.
Članke dopolnjujejo raziskave posameznih primerov ljubiteljskih gledališč, projektov ali področij ustvarjanja. Tomaž Krpič analizira vprašanja, ki jih sproža uprizarjanje Škofjeloškega pasijona: "Pasijon ima zdravilno moč!" Protislovja Škofjeloškega pasijona. Vprašanje uprizarjanja kulturne dediščine osvetljuje Ana Vrtovec Beno: Ohranjanje, predstavitev in uporaba kulturne dediščine na primerih ljubiteljskega gledališča, Louise Ejgod Hansen raziskuje program za otroke projekta Aarhus, evropska prestolnica kulture 2017: Otroci na odru v Aarhusu 2017. Participatorni obrat kot izziv razmejevanju med poklicno in ljubiteljsko umetnostjo, Barbara Polajnar pa predstavi t. i. gledališče zatiranih: Gledališče zatiranih kot oblika artivističnega gledališča v Sloveniji.
Številko zaključujejo tri študije primerov o slovenskem ljubiteljskem gledališču. Razvoj Čufarjevih dnevov na Jesenicah raziskuje Kaja Novosel: Čufarjevi dnevi: od srečanja do festivala. Tara Milčinski se ukvarja z različnimi tipi ljubiteljskega gledališča: Ljubiteljska gledališča v urbanem in ruralnem okolju: primerjava loškega odra in gledališča belanskega, Ajda Sokler pa predstavi razvoj gledališča na Studencu: 70 let ljubiteljskega gledališča na Studencu.
Revijo Amfiteater je ustanovila Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, v letu 2015 je revija začela izhajati v soizdajateljstvu s Slovenskim gledališkim inštitutom. Ob tem ostaja univerzitetna znanstvena revija, z dvema številkama v letniku.
Zadnja številka revije Amfiteater je dostopna na spletu: povezava