Dogodki v ciklu SLOGI in Drama ponujajo ekskluzivni vpogled v zgodovino uprizarjanja in zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja ter občinstvo že pred ogledom posameznih predstav spodbujajo k razmisleku o temah ter vprašanjih, ki jih odpirajo izbrana dramska dela, njihova kritiška recepcija in uprizoritvena zgodovina. Letošnji cikel zajema pet uprizoritev, ki v tej sezoni tudi prihajajo na oder ljubljanske Drame: Jovanovićevi Osvoboditvi Skopja, Shakespearovemu Kralju Learu, Brechtovemu Gospodarju Puntili in njegovemu hlapcu Mattiju, Zajčevemu Vorancu ter Ibsenovemu Sovražniku ljudstva.

Prvo predavanje bo uvedlo prvo premiero letošnje sezone ljubljanske Drami. Uprizoritev znamenite igre Dušana Jovanovića Osvoboditev Skopja bo v režiji Luke Marcena 27. septembra zaživela na Velikem odru SNG Drama Ljubljana.

Zgodovino in usodo Osvoboditve Skopja zaznamujejo prikrita partijska cenzura, izreden uspeh v nekdanji Jugoslaviji, gostovanja od Avstralije do Severne in Južne Amerike ter številne ponovne uprizoritve. Tako se bo predavanje posvetilo tudi vprašanjem kot so: kaj je botrovalo njenemu uspehu, kako je potekala recepcija te drame v različnih uprizoritvah in kako so jo razumeli na različnih koncih sveta ter v različnih zgodovinskih kontekstih?

Na predavanju se boste skozi usodo Osvoboditve Skopja sprehodili preko fotografij legendarnih uprizoritev KPGT (Kazalište, Pozorište, Gledališče, Teatar), Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, Dramskega teatra Skopje in Narodnega gledališča iz Beograda. Preko utrinkov in odzivov s turnej po Avstraliji in ZDA ter s pregledom nekaterih drugih gostovanja vam bo prikazana neverjetna trdoživost Jovanovićevega besedila in njegova sposobnost nagovoriti različne skupine ljudi na oddaljenih koncih sveta.

Teatrolog Dragan Klaić je v svojih spominih na krstno uprizoritev Osvoboditve Skopja (KPGT v režiji Ljubiše Ristića) zapisal, da je Skopje več kot predstava. Je simbol uporniške gledališke generacije, ki se je oblikovala ob študentskih nemirih leta 1968 in je svoje najvidnejše uspehe dosegla v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je upirala tedanji oblasti, skušala prenoviti socializem in prodreti na mednarodno gledališko sceno. To je bil čas, ko je bilo jugoslovansko, znotraj njega pa s Slovenskim mladinskim gledališčem še posebej slovensko gledališče, med najvznemirljivejšimi v Evropi in v celotnem zahodnem svetu.