Giacomo Pedini, umetniški vodja festivala Mittelfest, si je v okviru Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorizia skupaj s slovenskim partnerjem SNG Nova Gorica zaželel predstaviti zgodbe prebivalstva ob meji v posebnih in za to regijo ključnih obdobjih nedavne zgodovine.
Zora po koncu zgodovine temelji na izvirnem besedilu Paola Di Paola. Ta nas popelje v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko Evropa doživlja padec političnih zidov in je v iluziji večnega miru in blaginje, z navidezno neomejenim dostopom do vsakovrstnega blaga. Besedilo tako (v dialogu z ameriškim politologom Francisom Fukuyamo) raziskuje vprašanje konca zgodovine prek intimnih, političnih in etičnih zgodb posameznikov, ujetih v tranzicijo med vojno, kapitalizmom in umetnostjo. Osrednje vprašanje ni, ali se je zgodovina končala, temveč kdo ima pravico pripovedovati zgodbo, kdo z njo trguje in kdo nosi njene posledice. Gledališče samo postane predmet samorefleksije: ali je umetnost lahko etično dejanje ali le še ena oblika izkoriščanja trpljenja. Besedilo je prevedel Gašper Malej, za radio pa ga je priredila dramaturginja radijske igre Ana Kržišnik Blažica, ki je pred premiero takole strnila misli: »Tema tega besedila, ki nas s svojo strukturo vrtiljaka, z nihanjem med spominom in sedanjostjo, med gledališčem in življenjem, hkrati očara, včasih pa v tem hermetičnem vrtincu namenoma pusti nemočne in izgubljene, je pogled evropskega, sodobnega človeka na polpreteklo zgodovino na Balkanu, oziroma širše, je pogled na vojne v svetu in na 'tretji svet', na vse, kar je zunaj pogleda in dosega, pri tem se razkrivata v bistvu nehotena, a globoka indiferentnost do teh tem in hkrati hipokrizija, ki obstaja, ko se samo neuspešno trudi, da bi mu bilo res mar, to skrb pa prodaja kot umetnost ali kot humanitarnost, ki v resnici ne seže dlje kot do ambicije samoočiščenja ali družbene samorealizacije. Vse to nas ponovno vodi do vprašanja, kaj lahko v tako imenovanem času po koncu zgodovine sploh še naredimo.«
Snemanje radijske igre je potekalo januarja 2026 v novogoriških studiih Radia Koper in Studiu Trak v Trstu. Igro so v režiji Alena Jelena interpretirali Patrizia Jurinčič Finžgar, Arna Hadžialjević, Blaž Valič, Žiga Udir, Jure Kopušar in Miha Nemec, ustvarjalno ekipo pa sestavljajo še avtor izvirne glasbe Goran Krmac, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in tonska mojstra Andrej Babič in Urban Gruden.
Zora po koncu zgodovine je tretji del trilogije Nezmožni umreti, po Kapucinski grobnici (premiera radijske igre 15. in 22. aprila lani, režija Klemen Markovčič) in V iskanju izgubljenega jezika (18. in 25. novembra lani, režija Ana Krauthaker), ki smo ju v preteklem letu že slišali na našem radiu. Navdih za trilogijo in predloga za prvi del trilogije je istoimenski roman Josepha Rotha – izvrstna obravnava propada avstro-ogrske monarhije in porajanja nacizma. Drugi del trilogije, za katerega je besedilo napisal Goran Vojnović, pa je uvrščen v povojna leta prejšnjega stoletja in prek družinske drame ubira pot spominov, krivic in zamolčanih skrivnosti, ki so posledica dogajanja na slovensko-italijanski meji v času italijanskega fašizma.
Igra je nastala v koprodukciji, za katero so poskrbeli: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program ter 3. program Radia Slovenija – program Ars.
S tem Uredništvo igranega programa na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica - Gorizia.