Maska, 15. 11. 2016

Novembrske novosti v založbi Maska

V tem mesecu bosta v založbi Maska izšli dve knjigi: Kognitariat in semiokapital Franca Berardija – Bifa ter knjiga Oliviera Razaca Politična zgodovina bodeče žice.
:
:

Olivier Razac / Foto: Arhiv Maska

Franco Berardi – Bifo: Kognitariat in semiokapital

Kot so zapisali pri založbi, Franco Berardi – Bifo v delu Kognitariat in semiokapital z izjemnim pripovednim smislom in teoretsko elkovenco očrta poglavitne tehnološke, kulturne in družbene premene, ki so v zadnjih 50 letih pripeljale do novih načinov proizvodnje (postfordizem), prekarizacije dela in fraktalizacije finančnega kapitala. Z natančnim uvidom pokaže, kakšne posledice so omenjene premene pustile na družbenem telesu in pogojih njegovih gibanj. Med drugim redefinira pomen politične akcije v dobi prekarizacije, pri čemer analizira sodobno sestavo dela s poudarkom na kognitivnem delu, da bi lahko natančno razdelal znani marksistični pojem 'general intellect' (obči intelekt) kot analitični koncept in splošno formo sodobne subjektivnosti.

Berardi svojo teoretsko misel razvija okoli izbranih zgodovinskih dogodkov, skozi katere sledi pogojem mišljenja in razumevanja prehoda od modernega industrijskega dela do kognitivnega dela, ki izvira iz novih tehnoloških možnosti. Tako najprej analizira slavni govor ameriško-italijanskega političnega aktivista Maria Savia na Univerzi Berkley v Kaliforniji decembra leta 1964, ki je pettisočglavo študentsko množico pozval k fizični zaustavitvi postopne mehanizacije življenja, dela in izobraževanja, knjigo pa zaključi z lucidno refleksijo gibanja Occupy, s katerim se je novodobno prekarno mnoštvo krajine virtualnih delovnih svetov prizemljilo v poskusu reerotizacije družbenega telesa in se odločilo nasloviti današnje centre politične in kapitalske moči. Knjiga je izvorno napisana za založbo Maska.

Franco Berardi – Bifo (1949) je svetovno znani marksistični in medijski teoretik, kulturni aktivist, eden najvidnejših pripadnikov avtonomističnega gibanja v Italiji sedemdesetih let in ustanovitelj razvpite piratske postaje Radio Alice. Danes je profesor na tehniškem inštitutu Aldini Valeriani v Bologni, kot gostujoči predavatelj pa je obiskal številne ugledne univerze po vsem svetu. Napisal je trideset odmevnih teoretskih knjig in še več pomembnih esejev. Posebej se osredotoča na vlogo medijev in informacijske tehnologije v postindustrijskem kapitalizmu. V sedemdesetih letih je bil v Italiji vpleten v politično gibanje Autonomia, nato pa je zbežal v Pariz, kjer je s Félixom Guattarijem sodeloval na področju shizoanalize. Sodeloval je v številnih medijskih projektih, kot sta Telestreet in Recombinant.org. Bifo je objavil dela Vstaja (The Uprising, 2012), Po prihodnosti (After the Future, 2011), Duša na delu (The Soul at Work, 2010), Feliks (Felix, 2001), Kibernavti (Cibernauti, 1994) in Mutacija in kiberpank (Mutazione e Cyberpunk, 1993).

Olivier Razac: Politična zgodovina bodeče žice

Za bodečo žico kot sredstvo političnega upravljanja s prostorom so v sodobni zgodovini značilni trije momenti, ki jih avtor označi za paradigmatične: prvič, izum bodeče žice, ki se zgodi leta 1874 v ZDA, kjer se je izvorno uporabljala za ograjevanje zasebnega teritorija v preriji v času t. i. osvajanja »divjega zahoda«, pri čemer je odigrala ključno simbolno vlogo v etnocidu belopoltih kolonizatorjev nad staroselskim prebivalstvom; drugič, obdobje prve svetovne vojne in uporaba bodeče žice pri pozicijskem vojskovanju; tretjič, uporaba bodeče žice v arhitekturi koncentracijskih in uničevalnih taborišč v času nacizma.

Zaradi zgodovinskega pregleda in pojmovne ostrine je Razacova Politična zgodovina bodeče žice danes še aktualnejša kot v času izida v Franciji: živimo namreč v obdobju, ko nekatere evropske države (Slovenija je med njimi) po »koncu zgodovine« – ki ga je zaznamovalo brisanje meja z mednarodnim združevanjem in povezovanjem – svojo suverenost ponovno »branijo« prav z novo, tehnološko izpopolnjeno različico stare bodeče žice. Da bi razumeli in pojasnili njeno politično vlogo, se moramo opreti na zgodovinsko-konceptualno analizo, ki jo nudi Razacova knjiga.

Olivier Razac je filozof. Od leta 2014 predava na Univerzi Grenoble Alpes v Franciji. V svojem delu se posveča načinom izvajanja oblasti v sodobnih družbah, pri čemer nadaljuje analize Michela Foucaulta. V objavljenih knjigah piše o razvoju tehnologije oblasti nad prostorom od bodeče žice do elektronske zapestnice (Histoire politique du barbelé, 2000, 2009; slov. Politična zgodovina bodeče žice, 2016) ter o racionalnostih, prek katerih institucije upravljajo z ljudmi, zlasti na področju medijev (L'écran et le zoo, 2002; slov. Ekran in živalski vrt, 2007), zdravstva (La grande santé, 2006) in kazenskega prava. Trenutno preučuje oblike legitimiranja politične avtoritete z izrazito protiavtoritarnega gledišča. Spletna stran: www.philoplebe.lautre.net

Predavanja in pogovori

Berardi - Bifo in Razac bosta v novembru tudi gosta predavanj oziroma pogovorov. Prvi pogovor z naslovom »Finančno nasilje in družbeno osiromašenje« bo potekal v sklopu 32. Slovenskega knjižnega sejma, in sicer bo v sredo, 23. novembra 2016, ob 18. uri v Cankarjevem domu moderator Nikolai Jeffs gostil Berardija – Bifa. O pogovoru so pri Maski zapisali: "Oddaljeno ozadje: neoliberalna agresija proti evropski blaginji ter izdaja levice. Referenduma leta 2005 v Franciji in na Nizozemskem. Izginjanje levice iz političnega prostora po vsej Evropi. Nedavno ozadje: ponižanje Grčije in prekritje demokracije z diktaturo uradnikov. Avtopilot. Avtopilot se pokvari: Brexit 2016. Val socialnega nacionalizma na Madžarskem, Poljskem, v Veliki Britaniji in Franciji. Vojne, migracije in pomračitev evropskega uma. Zgodba o gospodarski krizi, depresiji, nazadovanju in strahu, ki jih neti osiromašenje družbe, ki ga je izzvala financializacija. Edina alternativa je v avtonomni rekompoziciji družbenih sil vednosti: UTD, polno izvajanje tehnološke moči in splošno skrajšanje delovnega časa."

Pogovor z Olivierjem Razacom »Politična zgodovina bodeče žice« z moderatorko Vlasto Jalušič bo potekal v soboto, 26. novembra 2016, ob 18. uri v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani. Konec novembra bo Berardija - Bifa gostil tudi CoFestival 2016. V nedeljo, 27. novembra 2016, bo ob 18. uri potekal pogovor v Kino Šiška z moderatorko Katjo Čičigoj.

Maska