Marinka Poštrak je kot dramaturginja in umetniška vodja v treh desetletjih dela v Prešernovem gledališču Kranj (PGK) temeljno zaznamovala svojo matično hišo in tudi celoten slovenski gledališki prostor. Kot dramaturginja je domislila in sooblikovala mnoge pomembne, odmevne, tudi prelomne uprizoritve v Kranju in drugod, zlasti ob režiserjih in režiserkah, s katerimi je razvila trajno sodelovanje. Z oblikovanjem repertoarjev Prešernovega gledališča in celostno skrbjo za ansambel ter njegovo ustvarjanje ji je uspelo majhno provincialno gledališče razviti v eno najbolj prodornih gledališč v Sloveniji, je v obrazložitvi nagrade zapisala strokovna komisija, ki so jo sestavljali Diana Koloini, Alja Predan, Maša Radi Buh, Rok Vevar in Barbara Skubic.
Kot umetniška vodja je Marinka Poštrak "svojemu gledališču zagotovila kvalitetni preskok, kakršnega lahko vidimo le redko", je zapisala komisija. Po njeni oceni je nagrajenki "Prešernovo gledališče uspelo profilirati kot središče kritičnega razmisleka o današnji družbi, odpiranja zamolčanih tem in nepopustljive etične drže, obenem pa prostor oblikovanja novih in drznih uprizoritvenih estetik".
"K sodelovanju je navkljub skromnim možnostim pritegnila tako rekoč vse prodorne režiserje in režiserke iz našega prostora, nekateri so prav z ansamblom PGK ustvarili antologijske uprizoritve(...). Hkrati je vzgojila občinstvo Prešernovega gledališča in njegov igralski ansambel, njuni rasti je vselej posvečala izjemno skrb. Svoje prizadevanje je posvečala tudi Tednu slovenske drame, ki se je v tem času razvil v mednarodni festival, še posebej je spodbujala kontinuirano uprizarjanje sodobne slovenske dramatike," še piše v obrazložitvi nagrade, ki jo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov podeljuje bienalno za dosežke na področju kritiškega, teatrološkega, dramaturškega, uredniškega ter drugega, dejavnosti društva ustreznega strokovnega dela na področju uprizoritvenih umetnosti.
Zala Dobovšek, ki bo prejela priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih, je dramaturginja, gledališka kritičarka, teatrologinja in docentka na Akademiji za gledališče, radio, film in televizije. Njen dosedanji opus dokazuje najširši interes za polje uprizoritvenih praks tako žanrsko kot poklicno: bila je selektorica številnih festivalov, tudi Borštnikovega srečanja, nagrajena je bila za svoje delo praktične dramaturginje, že v študijskih letih se je uveljavila kot gledališka kritičarka, piše v obrazložitvi priznanja.
Dobovšek je leta 2019 doktorirala z disertacijo, ki je prilagojena izšla v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega, z naslovom Gledališče in vojna: Uprizoritveni odzivi na vojne v 90. letih v nekdanji Jugoslaviji. V knjigi se med drugim analitično posveti tudi opusu režiserja Oliverja Frljića. Knjiga je po oceni komisije "premišljeno in natančno izpisano delo, ki teatrologijo postavlja ob bok uprizoritveni praksi, jo spretno prepleta s sociologijo, predvsem pa se z natančnim in brezkompromisnim pristopom odziva na svet, ki jo obdaja".
Leta 2022 je nagrado za življenjsko delo prejela Alja Predan, priznanje pa Petra Vidali.