Zgodbo o medvedji družini, ki jo v njeni odsotnosti obišče radovedna deklica, dobro poznajo otroci vseh generacij. Izhaja iz škotske pripovedke iz 19. stoletja, a je do danes doživela že številne predelave in interpretacije, njeni liki pa številne preobrazbe.
"Rad posegam v ljudske zgodbe, ker so skozi čas z raznimi pripovedovalci pridobivale nove prvine. Nekako nezavedno se odstrani tisto, kar je odveč, in doda novo. Tako se je zgodilo tudi s to pravljico," je na današnji novinarski konferenci povedal režiser Omerzu.
Medtem ko je zgodba sprva temeljila na ideji vsiljivega posega v tujo lastnino, je postopoma pridobivala nove podmene, kot so poseganje v intimo družine, vpogled v svet odraslih, iskanje lastne identitete, odraščanje, tekmovanje med bratci in sestricami in podobno.
V pričujoči uprizoritvi, ki je namenjena najmlajšemu občinstvu, je Zlatolaska v prvi vrsti radovedna deklica, ki z odprtimi očmi občuduje svet, ki jo obdaja. Na prvi pogled preprosta zgodba otrokom po navedbah LGM ponudi spoznavanje razmerij in velikosti, hkrati pa odpira številna vprašanja o smeli radovednosti in o mejah poseganja v intimni prostor drugih.
"Pravljica je sestavljena iz kupa stvari, ki so se mi zdele zanimive. Ker sem v osnovi likovnik, pa me vedno najprej zanima, če si lahko zamislim scensko postavitev z dovolj zanimivimi elementi," je še povedal Omerzu.
Ker gre za razmeroma kratko zgodbo, je v sodelovanju s Sašo Eržen dodal prvi del, ki govori o izvoru Zlatolaske, in lik Zajčka, kateremu Zlatolaska po vzoru Alice v čudežni deželi sledi v gozd. Z avtorjem glasbe Vaskom Atanasovskim so dogajanje na odru popestrili s songi.
Kostume je pomagala izdelati Mojca Bernjak, oblikovalec svetlobe je Miljenko Knezoci, oblikovalec zvoka Jure Auguštiner, sceno pa so izdelali Lucijan Jošt, Branko Caserman in Igor Vidovič.
Igrajo Barbara Jamšek, Vesna Vončina, Maksimiljan Dajčman in Gregor Prah, ki upravljajo z različnimi vrstami lutk, med drugim lutke na palici (javajke) in senčne lutke. "Za igralca je to velik izziv, ker je znotraj kratkega časovnega obdobja treba dovolj dobro obvladati različne tehnike in tehnologije lutk, da lahko te res tako hitro zaživijo," je povedala Jamškova.
Omerzu tudi v tej predstavi daje velik pomen različnim materialom na odru, še posebej izpostavljeni so les, kovina in blago.
Z LGM je Omerzu že večkrat sodeloval, nazadnje s poetično uprizoritvijo Besede iz hiše Karlstein v sezoni 2017/2018, ki je bila na letošnjem Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije tudi nagrajena. V preteklosti je na mariborski lutkovni oder postavil še predstave Salto mortale, Zlata ptica in Sanje o zvezdi.