Orkester Nacionalne akademije svete Cecilije velja za enega najprestižnejših orkestrov na svetu. Tokrat bodo večer pod vodstvom britanskega dirigenta Daniela Hardinga zaznamovali z uverturo k operi Moč usode italijanskega opernega skladatelja Giuseppeja Verdija, Ljudskimi pesmimi italijanskega skladatelja Luciana Beria in drugo simfonijo nemškega skladatelja in pianista Johannesa Brahmsa. Na koncertu se bo orkestru pridružila češka mezzosopranistka Magdalena Kožena.
Orkester iz Rima so ustanovili leta 1908, velja pa za prvega v zgodovini, ki se je posvetil izključno simfonični glasbi. V svoji več kot stoletni zgodovini so sodelovali z glasbeniki, kot so Gustav Mahler, Igor Stravinski, Jean Sibelius in Arturo Toscanini.
Kot je povedal predstavnik tega rimskega orkestra Mauro Bucarelli, v Rimu nastaja nova koncerta dvorana z okoli 3000 sedeži. Izkazal je navdušenje nad gradnjo in dodal, da se Rima sicer ne povezuje z novo arhitekturo.
V sredo bo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma zaživela zgodba o ljubezenskem trikotniku med operno divo Florio Tosco, njenim ljubimcem, slikarjem Mariem Cavaradossijem, in brezobzirno vodjo policije, baronom Scarpio.
Pod taktirko umetniškega vodje Litovskega nacionalnega simfoničnega orkestra Modestasa Pitrenasa bo v naslovni vlogi nastopila sopranistka Sondra Radvanovsky, v vlogi Cavaradossija bo tenorist Jonathan Tetelman, vlogo Scarpia pa bo prevzel basbaritonist Bryn Terfel, ki so mu leta 2017 za umetniški prispevek namenili viteški naziv. S Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in zborom Opere SNG Maribor bodo predstavili izbor arij, med njimi tudi Vissi d'arte, vissi d'amore.
Za Radvanovsky velja Tosca za "resnično perfektno napisano opero", katere zgodba in karakterji so aktualni še danes.
Med četrtkom in nedeljo bo na odru poletnega gledališča Križank muzikal Nesrečniki v izvedbi Zagrebškega mestnega gledališča Komedija. Kot je poudaril dirigent Dinko Appelt, gre za najdlje predvajan muzikal na londonskem West Endu, zagrebško gledališče pa je Nesrečnike prvič uprizorilo leta 1982 in tako sodi med pionirje premier te predstave.
Zgodba Nesrečnikov je postavljena v Francijo v začetku 19. stoletja. Prikazuje družbene krivice, politične boje in iskanje odrešitve skozi osebno rast posameznika, osrednji lik pa je nekdanji kaznjenec Jean Valjean, ki išče svoj moralni kompas v dolgem spopadu z nepopustljivim policajem Javertom, so zgodbo opisali pri Ljubljana Festivalu.
Kot je povedal prevajalec Dražen Bratulić, ki nastopi tudi v glavni vlogi Valjeana, so se v gledališču spraševali, kako prikazati tako mračno, težko in tragično zgodbo, v kateri vsi umrejo, je pa po njegovem mnenju zgodbo treba prikazovati, dokler na svetu živijo ljudje. Veličina te predstave je, da gledalcu nudi prostor za razmislek.
V vlogi Valjeana nastopi še Ervin Baučić, kot Javert Igor Drvenkar in Đani Stipaničev, v vlogi Fantine Renata Sabljak in Vanda Winter, kot Marius pa Filip Hozjak in Neven Stipčić. Režiser je Stanislav Moše, za glasbo pa je poskrbel Claude Michael Schoenberg.