"Redefinicija naših odnosov do materialnega ni več samo izziv, temveč nuja. To je namreč tudi čas, v katerem se bo definiralo, ali bomo še naprej kopičili, uničevali in trošili stvari, naravo in soljudi, ali se bomo začeli ukvarjati z ustvarjanjem in izumljanjem drugačnih odnosov do predmetov, narave in med ljudmi. Za to pa je potrebna svoboda in konkreten prostor, laboratorij ustvarjanja, preverjanja, tveganja," je v festivalsko knjižico zapisala Nevenka Koprivšek, umetniška direktorica zavoda Bunker, ki festival organizira.
Glavno prizorišče je Stara mestna elektrarna, ki so jo pred 15 leti odprli prav s tem festivalom. Kot je povedala na današnji novinarski konferenci, Mladi levi ne želijo zavzemati stališča do zadane teme, želijo pa z izbranimi predstavami slediti aktualnemu v družbi. Po njenih besedah umetniki razgrinjajo različne plasti družbe, ki jo označuje pretirana potrošnja, po drugi strani pa je v njej prisotna "očitna apatija do tragičnih neravnovesij".
Festival bo odprla večna tema o želji po oblasti in moči, kot jo je pred 400 leti v Macbethu zapisal William Shakespeare. Po njegovih motivih je italijanski režiser Alessandro Serra ustvaril Macbettu, uspešnico mednarodnih odrov, v kateri je združil elizabetinsko in sardinsko tradicijo ter Shakespeara preobrazil v rituale in lokalen jezik.
Kot nasprotje bo na sporedu tudi estonska predstava Delavnica, ki po besedah vodje Stare elektrarne in soselektorice Mladih levov Mojce Jug deluje kot navodila za različne veščine, ki jih je mogoče najti na YouTubu. Sledilo bo odprtje razstave z otvoritvenim performansom Monstrum Nostrum domačega tandema Eclipse, ki so mu ob letošnji 20-letnici delovanja namenili posebno mesto.
V nadaljevanju se bodo med drugim predstavili umetniki Kate McIntosh iz Nove Zelandije, Maria Lucia Cruz Correia iz Portugalske, Jaha Koo iz Južne Koreje in Antonio Tagliarini iz Italije. Najtežje pa pričakujejo glasbenika in režiserja Dimitrija de Perrota iz Švice, ki so ga vabili več let; gostoval bo z interaktivno senzorično predstavo Myousic.
Teme čustvenega materializma, ki so si jo izbrali za rdečo nit, se bodo 29. in 30. avgusta dotaknili tudi s teoretskega vidika v okviru mednarodnega foruma trans-making. Gre za mrežo 20 akademskih, kulturnih in aktivističnih organizacij z vsega sveta, ki skozi izmenjave in umetniške rezidence raziskuje javni prostor in umetniške prakse. Po besedah Tamare Bračič Vidmar bo v tem okviru med drugim potekal pogovor o materialnih predmetih v povezavi z migranti in darili z dansko-bosanskim umetnikom Nerminom Durakovićem in turškim oblikovalcem Gökhanom Muro, psihoanalitski pogled na potrošnjo pa bo podala filozofinja Renata Salecl.
Slovensko umetnost bosta na Mladih levih predstavljali še Tanja Radež in Urša Vidic. Druga je za 15-letnico Stare elektrarne pripravila poslikavo enega od zidov stavbe, na katerem bodo navedeni umetniki, ki so sodelovali s tem prostorom. Po besedah Mojce Jug jih je bilo več kot 400. Poslikavo bodo odkrili pred otvoritvenima predstavama.