STA, JSKD, 29. 9. 2014

Matička za najboljšo predstavo dobil Loški oder

Na 53. Linhartovem srečanju, ki se je v soboto, 27. septembra, končalo v Postojni, je nagrado matiček za najboljšo predstavo v celoti prejelo Kulturno društvo Loški oder Škofja Loka za predstavo Igre je konec avtorja Simona Grayja v režiji Jaše Jamnika. Na festivalu, namenjenemu ljubiteljskim gledališkim skupinam, je tekmovalo sedem predstav.
:
:
Tamara Avguštin v vlogi Marianne (predstava Simon Gray: Igre je konec, r. Jaša Jamnik, Kulturno društvo Loški oder Škofja Loka)
Marjan Tomšič: Češpe na figi, KD Brce iz Gabrovice pri Komnu
Gregor Podričnik v vlogah Maca, Isabel, Glorie in Žene (predstava Jose Luis Alonso de Santos: Ljubezenske in šaljive slike al fresco, KD Slovenj Gradec, Studio A)

Zmagovalno predstavo je izbrala strokovna žirija v sestavi igralka in nosilka Borštnikovega prstana Jožica Avbelj (predsednica), igralec Vlado Novak in igralka Ana Ruter, ki si je v treh festivalskih dneh skupaj s spremljevalnim delom srečanja ogledala deset predstav.

"Edina dramska predstava na festivalu nas je osupnila. Izvedba Loškega odra nas je od začetka do konca držala v popolni pozornosti. Psihološko zapletena tematika je bila zasnovana in odigrana natančno, razvidno in čisto. Igralski ansambel je ustvaril optimalni ritem predstave in ga dosledno držal. Uživali smo ob raznovrstnih igralskih podobah in njihovih usodah. Vsak igralec je impostiral svoj lik v celoto zgodbe na svojstven način. Nastala je uprizoritev, ki je s svojo kvaliteto postavila izziv sebi in prihodnji ljubiteljski gledališki ustvarjalnosti," je, kot je sporočil organizator srečanja - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, v utemeljitvi zapisala žirija.

Poleg tega je podelila še tri matičke za igro in dve posebni priznanji. Matičke za igro so prejeli Tamara Avguštin za vlogo Marianne v zmagovalni predstavi, Gregor Podričnik iz KD Slovenj Gradec, Studio A za vloge Maca, Isabel, Glorie in Žene v predstavi Ljubezenske in šaljive slike al fresco avtorja Joseja Luisa Alonsa de Santosa ter celotni ansambel gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu za uprizoritev Češpe na figi avtorja Marjana Tomšiča.

Posebni priznanji sta dobila Sandra Pörš in Boštjan Lačen za vlogi gostilničarke Lidije in hišnika Gustija v uprizoritvi Tokrat res republika avtorja Aleša Nadaija v izvedbi gledališke skupine KUD Štefan Kovač Murska Sobota.

Linhartovo srečanje vsako leto predstavlja prerez dosežkov ljubiteljske gledališke dejavnosti v Sloveniji. Nanj se lahko prijavijo vse slovenske ljubiteljske gledališke skupine, ki delujejo na območju Slovenije, v zamejstvu ali tujini. Selektor je bil Marko Bratuš.

***

Utemeljitve priznanj

Matička za najboljšo predstavo v celoti dobi KD Loški oder Škofja Loka za uprizoritev Igre je konec avtorja Simona Graya v režiji Jaše Jamnika.

Edina dramska predstava na festivalu nas je osupnila. Izvedba Loškega odra nas je od začetka do konca držala v popolni pozornosti. Psihološko zapletena tematika je bila zasnovana in odigrana natančno, razvidno in čisto. Igralski ansambel je ustvaril optimalni ritem predstave in ga dosledno držal. Uživali smo ob raznovrstnih igralskih podobah in njihovih usodah. Vsak igralec je impostiral svoj lik v celoto zgodbe na svojstven način. Nastala je uprizoritev, ki je s svojo kvaliteto postavila izziv sebi in prihodnji ljubiteljski gledališki ustvarjalnosti.

Matička za igro v predstavi Igre je konec avtorja Simona Graya v izvedbi KD Loški oder Škofja Loka dobi Tamara Avguštin za vlogo Marianne.

Marianne je zadnja vloga Tamare Avguštin na loškem odru, preden je bila sprejeta na AGRFT. V svoji vlogi je dosegla, da se ji čudimo, jo maramo, držimo pesti zanjo, da nam je zoprna. Skratka, polnokrvna vloga mlade igralke. Njena postava, njena hoja in njen govor so natančno izoblikovani in je izvrstna soigralka. Že samo s svojim prihodom ustvari atmosfero. S pomočjo duhovitega dialoga nas osvoji in nas do konca ne izpusti.

Matička za igro v predstavi Ljubezenske in šaljive slike al fresco avtorja Jose Luis Alonsa de Santosa za vloge Maca, Isabel, Glorie in Žene dobi Gregor Podričnik iz KD Slovenj Gradec, Studio A.

Na prvi pogled je fantu igrati žensko vlogo lahko. Posebej pri tako študioznem delu. A igralski, govorni, glasbeni in ritmični talent Gregorja Podričnika je več kot to. Ustvarja vloge, hecne in duhovite, ki jim daje posebno težo izraziti smisel za mímesis. Ta in jasnost njegove dikcije nas mestoma prav osupneta in očarata.

Matička za igro dobi celotni ansambel gledališke skupine KD Brce, Gabrovica pri Komnu za uprizoritev Češpe na figi avtorja Marjana Tomšiča.

Igralski ansambel KD Brce iz Gabrovice pri Komnu je izpričal neverjetno odrsko radoživost in igralski šarm. Pod vodstvom Sergeja Verča in Minu Kjuder so nas prepričali s skrbno pretehtanim in odmerjenim igralskim izrazom. To ni le priznanje za tako imenovano ansambelsko igro, ampak tudi priznanje prav vsakemu posamezniku v tej igralsko izenačeni in živahni uprizoritvi.

Komisija podeljuje tudi posebni priznanji Sandri Pörš in Boštjanu Lačnu za vlogi gostilničarke Lidije in hišnika Gustija v uprizoritvi Tokrat res republika, avtorja Aleša Nadaija v izvedbi gledališke skupine KUD Štefan Kovač Murska Sobota

Epizodne vloge so velikokrat spregledane, čeprav so bistvene za mozaik prestave. Sandra Pörš si je v vlogi gostilničarke Lidije vsako sekundo dala opraviti z minimalnimi opravili, svojim telesom in reakcijami. Hišnik Boštjana Lačna nas s svojo navidezno prijaznostjo in dobrodušnostjo ni pustil hladnih. Neprestano smo ga imeli na očeh.
Pri obeh sta tudi optimalni izbor rekvizitov in igralska prisotnost ves čas omogočala naravno in prepričljivo igro. Miniaturna bisera!

***

Izjave žirije ob koncu 53. Linhartovega srečanja

Jožica Avbelj, igralka (predsednica žirije):
Zelo sem presenečena nad pridnostjo, nad skupnostjo, ki jo znajo ljubiteljski gledališčniki ustvariti. Vesela sem, da je toliko prave ljubezni. To čutim. Z veseljem sem gledala predstave; zato mi srce bije močneje in hitreje in je veselo in bo zdaj igralo še z večjim veseljem.

Vlado Novak, igralec:
Letošnjega Linharta ne morem spremljati drugače kot iz izkušnje, ki sega daleč v preteklost. Namreč, v preddverju dvorane sem med fotografijami, ki podajajo pregled festivala od začetkov do danes, zagledal tudi sliko, ki datira točno štirideset let nazaj. To je slika Samomorilca, predstave, ki smo jo igrali v Amaterskem gledališču Slava Klavora Maribor leta 1974. Poudaril bi, da kdor v tistih časih ima čute od vina, misli pa iz grozdov, kot bi rekel pesnik, ko enkrat zavonja mastiks in šminko in ko v tem najde nekaj kancev veselja, ga to veselje ne izpusti. Občudujem čisto ljubezen, ustvarjalni eros gledališčnikov, ki za svoje delo niso plačani. Nam, ki delamo v gledališču kot profesionalci, pa ostane edina naloga, da nas ustvarjalni eros ne zapusti, čeprav je včasih težko.

Ana Ruter, igralka:
Če izhajam iz primerjave z Vizijami, festivalom mladinskih skupin, pri katerem sem bila letos selektorica, sem na Linhartovem srečanju pogrešala več drznosti. Program so namreč sestavile predstave bolj klasičnih gledaliških prijemov; ustvarjalci se večinoma odločajo za že obstoječe dramske predloge in najraje uprizarjajo komedije. Če pa pri tem upoštevam ustvarjalne procese, kot jih kažejo predstavljeni rezultati, potem pa z veseljem ugotavljam, kako posamezni primeri ljubiteljskega gledališča odražajo resnično celovit premislek o vseh uprizoritvenih komponentah.

matiček, Linhartovo srečanje