Marcen je na novinarski konferenci Osvoboditev Skopja označil za izrazito poetično dramo o občutkih in odnosih med ljudmi znotraj nekega izjemno turbulentnega časa. Kot je še povedal, drama tudi prinaša zavedanje, da ne glede na to, o kakšni vojni, konfliktih ali nasilju govori, se vse do danes nista bistveno spremenila ne osnovna srž odnosov in ne sveta.
"Še zmeraj živimo v nekako istem svetu, kjer je osnovna napaka, da mislimo, da po vojni ali po razglasitvi zmage pride mir, a se v resnici nikoli nobena stvar ne konča z nečim radikalno nasprotnim, ampak pademo v resnici v območje nemira, tlenja in brbotanja, ki ima lahko včasih še bolj radikalne posledice za posameznike in medosebne odnose," je dodal.
Po besedah ravnateljice Drame Vesne Jurca Tadel je bilo Jovanovićevo besedilo ob nastanku leta 1976 provokativno in izrazit novum, saj avtor vojno opisuje skozi oči otroka, hkrati pa je za tisto obdobje ne slika pričakovano črno-belo, ampak je poskušal razumeti vse plasti vojne. Prepričana je tudi, da bo tokratna uprizoritev v ljubljanski Drami zarezala na eni strani s svojo ostrino in izrazito poetiko na drugi strani.
Pod dramaturgijo se podpisuje Rok Andres. Jovanovićevo besedilo je označil za deloma avtobiografsko in dodal, da je izhodišče tokratne uprizoritve, da Skopje postane simbol, metafora in parabola za katerokoli mesto, družino in posameznika ter označevalec nečesa širšega, obsežnejšega in hkrati izrazito intimnega doživljanja posameznika v zelo kaotičnem času.
Glavni lik Jovanovićeve drame Osvoboditev Skopja je šestletni Zoran, ki ga upodablja Saša Tabaković. Kot je povedal, Osvoboditev Skopja prinaša tudi osvobajanje samega sebe, tekst pa na eni strani govori o naravi in vojni ter na drugi strani o miru kot nekem civilizacijskem dosežku ter dogovoru, kako naj bi se drug do drugega obnašali, kako naj bi živeli. Osnovna poanta se po njegovem skriva v besedah Zoranove tete, da bo otrok, ki muči in mrcvari mačko zato, da bi razumel, kaj je to smrt, v času miru postal pošast.
Simbolno vrednost v predstavi odigrajo tudi tuji jeziki, razdeljeni v dve skupini; v prvi sta bolgarščina in nemščina kot jezika agresorjev in po besedah lektorice Tatjane Stanič funkcionirata s trdoto in tujostjo, druga skupina so jeziki šestletnega otroka in večkulturnega Skopja, jidiš, romščina in makedonščina. Predstava bo z nadnapisi sledila liniji agresorskih jezikov, jezike Skopja in Zorana pa bodo gledalce lahko razumeli tudi na čustveni in atmosferski ravni, je prepričana Stanič.
V Osbovoditvi Skopja poleg Tabakovića igrajo še Polona Juh, Pia Zemljič, Jurij Zrnec, Uroš Fürst, Saša Pavček, Nina Valič, Boris Mihalj, Ana Pavlin, Rok Vihar in Nastja Mezek.
V avtorski ekipi so še scenograf Lin Martin Japelj, kostumografinja Ana Janc, oblikovalka odrskega giba Lara Ekar Grlj, avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš, oblikovalka maske Julija Gongina in asistentka dramaturga Luna Pentek.