Gledalec včasih prehaja skozi različne gledališke prostore, razbremenjene odrskih konvencij, drugič s svojim sodelovanjem lahko celo poseže v odrsko dogajanje, ga zasuka ali popolnoma spremeni. V prihajajočih uprizoritvah LGL je v ospredju zanimanja predvsem gledalčev notranji svet. Z intimnimi uprizoritvenimi formami bodo subtilno vstopili vanj in se z različnimi zgodbami, ki trčijo ob njegovo samoto, strah, bolečino, minevanje, dotaknili njegove praznine. Kaj je tisto, kar ga lahko gane? Kaj lahko razpre meje njegove zaznave? Kje in na kakšen način se ga lahko dotakne življenje samo?
Sezono bodo v LGL začeli s slovensko-francosko koprodukcijo Na mirujoči točki vrtečega se sveta, ki bo premiero doživela na 14. bienalnem festivalu sodobne umetnosti LUTKE 2018, ki bo od 12. do 16. septembra 2018 potekal v Ljubljani. Gre za drugi del diptiha francoskega režiserja Renauda Herbina. Prvo delo, Misterij sove, postavlja dediščino miniaturnih Klemenčičevih lutk v kontekst sodobnih uprizoritvenih praks, nova uprizoritev pa prav tako s poudarkom na izraznosti množice marionet raziskuje prostrano razsežnost odra velikih dimenzij.
Premiero uprizoritve Kit na plaži, avtorja in režiserja Vinka Möderndorferja, so prenesli iz zadnje sezone, opozarja pa na aktualno problematiko vključenosti, ki bo v celoti mogoča šele, ko bo družba dojela, da imamo ljudje enake potrebe in želje ter da ljudje s posebnimi potrebami ne predstavljajo nobene grožnje.
Vrhunec praznovanja 70. obletnice ustanovitve gledališča bo divja lutkovna prigoda Martin Krpan, po Levstikovi povesti o odločnem, preprostem in pogumnem Martinu Krpanu, ki se na lutkovni oder vrača v sodobni interpretaciji mladega režiserja Tina Grabnarja. Poleg prostorskega preoblikovanja bo uprizoritev na novo umeščala tudi tradicionalno tehniko ročnih lutk. V tehnično virtuoznost, ritmičnost in usklajenost animatorjev se bodo prepletale odrske ukane ter magija in s poigravanjem gledališke iluzije vzpostavljale nov nivo sodobnega lutkarstva. Dinamična in igriva uprizoritev bo podprta s pikro družbeno kritiko, majhnimi političnimi nekorektnostmi in začinjena z dobro mero humorja.
Žogica Marogica sodi med tiste lutkovne predstave, ki so preživele številne ustvarjalne, modne in modernistične tokove razvoja lutkovne umetnosti. Ob praznovanju obletnice LGL in 60 let po smrti režiserja predstave Jožeta Pengova se bodo z novimi replikami lutk ter pomlajeno igralsko ekipo poklonili tej znameniti lutkovni klasiki in uglašeni ljubljanski marionetni šoli, ki jo je Pengov z visokimi interpretacijskimi in animacijskimi zahtevami postavil v sam vrh evropskih gledališč. Ob praznovanju bo razkrito tudi gledališko zaodrje, kjer lutke z marionetnega mostu oživljajo animatorji, glas pa jim posojajo govorci, ki sedijo spodaj, na prosceniju.
Mali princ Antoina de Saint-Exupérya je najbolj prevajano in prodajano delo svetovne literature, ki ga bo na naš oder postavila Yulia Roschina. Nevidno bistvo zgodbe o življenju in smrti, odraščanju, sprejemanju odgovornosti in iskanju smisla bomo odkrivali skozi navidezne antagonizme – med zvestim in avtorskim branjem, med knjigo in gledališčem, med režijo in besedo, med tišino in glasbo, med igralcem in lutko, med odraslim in otrokom, med človekom in naravo, med sabo in drugim, med človekom in njim samim.
Rezijanske zverinice in njihove poučne basni so že več kot štirideset let del otroštva številnih generacij otrok. Po gradivu, ki ga je na rezijanskem področju zbral in raziskoval dr. Milko Matičetov, je leta 1973 izšla zbirka basni Zverinice iz Rezije. Sledile so številne radijske, lutkovne in televizijske oživitve. Ob praznovanju 100. jubileja etnologa se Zverinice iz rezije prvič selijo tudi na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana. Rezijanski duh v zgodbah in glasbi bosta lovili režiserka Maruša Kink in avtorica likovne podobe Tina Dobrajc.
Nasvidenje (Adjö, herr Muffin) je ena največkrat nagrajenih in ena najbolj prodajanih skandinavskih slikanic švedskega pisatelja Ulfa Nilssona. Je ganljiva zgodba o minevanju, slovesu in spominu, ki bledi, in je hkrati zgodba o življenju, ko si dovolimo iti do konca sveta in spoznamo, da roba ni. Režija in likovna podoba bo v rokah Jasne Vastl.
Posvetitev pomladi spada med najpogosteje izvajana plesna dela. Skupnost zahteva žrtev device, ki pleše do smrti. Žrtvovanje je mnogokrat povezano z manipulacijo. Prav tako je lutka mnogokrat prispodoba manipulacije. V omenjenem se zlivata dva fragmenta razmišljanja, ki vodita do uprizarjanja Posvetitve pomladi z lutkami. Gre za gibalni izziv, ki zajema razumevanje gibanja kot prispodobo za življenje. Pri tokratni uprizoritvi bo šlo za veliko več kot le za manipulacijo. Šlo bo za vprašanje, koliko življenja zmoremo vdahniti v nekaj, kar bomo kmalu žrtvovali.
Belgijska ilustratorka in pisateljica Kitty Crowther (1970) je leta 2010 za svoje delo prejela nagrado Astrid Lindgren. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da v svojih delih »ohranja slikaniško tradicijo ter jo obenem spreminja in prenavlja«. Po knjigi Škrt škrt kra čof! je Jure in Jaka že njena druga slikanica, ki je prevedena v slovenščino in jo uprizarjajo v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Predstava Jure in Jaka je predvsem predstava o prijateljstvu, ki najmlajšim razpira nekaj izjemno bistvenih vprašanj o sobivanju in sprejemanju drugih.
Pravica biti človek bo gledališka raziskava, v kateri se bodo mladi med 13. in 19. letom v sodelovanju z ustvarjalno ekipo in izbranimi strokovnjaki poglabljali v lastno razumevanje dovoljenega in sprejemljivega, družbene in osebne odgovornosti ter medosebnih odnosov. Na ta način Lutkovno gledališče Ljubljana nadaljuje z aktivnim vključevanjem mladih tako v gledališki kot tudi širši kulturni in družbeni prostor, odraslim ponuja možnost poglobljenega uvida v način razmišljanja prihajajočih generacij, na presečišču pa odpira prostor za pogovor.
Kuku režiserke Mateje Bizjak Petit je izkustvena predstava za najmlajše, v kateri rebusi oziroma slikovne uganke priznane francoske ilustratorke Lucie Félix vzbudijo zanimanje mladega gledalca in ga nežno zazibljejo v prvo interaktivno gledališko izkušnjo, kjer se enakovredno združujejo elementi likovne umetnosti, plesa, glasbe in novih, sodobnih tehnologij.
Neil Gaiman (1960), eden najboljših piscev fantazijskih pripovedi, avtor mnogih romanov, kratkih zgodb in stripov, je za svoje delo prejel številne ugledne literarne nagrade. Pustolovska romantična pravljica Zvezdni prah je fantastično potovanje skozi svet sanj, v katerem je vse nemogoče mogoče. To je predstava, ki združuje gib in besedo, telo in video. Skozi multimedijski znanstvenofantastični labirint bo gledalce popeljala režiserka in koreografka Mala Kline.
Ustvarjalci lutkovne miniaturke za odrasle Šibkost moči bodo izpostavljali temo vladanja, dostojanstva moči, vzpostavljanja vrednot … Raziskovali bodo področje intimnega lutkovno-predmetnega gledališča. Iskali bodo materiale, ki omogočajo dvojni pogled na želeno temo ali predmet, materiale, ki nam videno povečajo ali pomanjšajo, približajo ali oddaljijo. Blizu so jim marionete, predvsem vrvice, s katerimi jih manipuliramo. Jih bodo postavili v prostor udobja ali zaščite? Se bodo bolj osredotočili na postopke upravljanja lutk? Nas umestili med zrcala, nitke, temo ali steklo? Naj pove gledališče. Režija Jiři Zeman in Martina Maurič Lazar v likovni podobi Gregorja Lorencija.