"Škofjeloški pasijon s svojim pomenom presega lokalni okvir ter predstavlja izjemno dediščino slovenske kulture, ki povezuje skupnost, ohranja tradicijo in pomembno prispeva k prepoznavnosti Slovenije," so v sporočilu za javnost navedli besede ministrice Aste Vrečko.
Škofjeloški pasijon je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku in ena najpomembnejših uprizoritvenih tradicij v Sloveniji. Gre za spokorniško procesijo po besedilu kapucinskega patra Romualda Marušiča iz leta 1721, ki v dvajsetih prizorih prikazuje Kristusovo trpljenje. Uprizarja se kot ljudsko gledališče na prostem, na ulicah in trgih starega mestnega jedra Škofje Loke, pri izvedbi pa sodeluje več sto prostovoljcev.
Zaradi zahtevne organizacije pasijon uprizarjajo vsakih šest let. Leta 2016 je bil vpisan na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu, uprizoritve leta 2026 pa bodo prve po tem vpisu. Obenem bodo zaznamovale 300. obletnico nastanka rokopisa Škofjeloškega pasijona, so še zapisali na ministrstvu.