Iztočnice Lena Gregorčič, SiGledal, 13. 4. 2010

Grumova nagrada, Grumovi nagradi, Grumove nagrade

Tri nagrade dovoljuje statut, anonimnost pa je pod vprašajem.
:
:

Letos so bile podeljene kar tri Grumove nagrade. Zakaj? Ali bomo torej v prihodnosti govorili o Grumovih nagradah in ne o Grumovi nagradi (lani sta bili podeljeni 2). Zakaj 5 nominacij, če na koncu dobijo nagrado trije? Ali to pomeni, da nobeno besedilo ni presežno, ali da so vsa 3 nadpovprečna?
Slovenija je majhna, v kolikšni meri je natečaj za Grumova nagrado lahko anonimen (v preteklosti so zmagovala znana imena)?

JERA IVANC

Vsebinsko je žirija svojo odločitev razložila v utemeljitvi, objavljeni tudi na portalu sigledal.org, na tem mestu pa jo dopolnjuje še z razlago formalnih okvirjev. V omenjeni utemeljitvi je žirija zapisala, da gredo "tri enakovredne nagrade v roke treh avtorjev," kar pa je precej svobodna ubeseditev, saj gre dejansko za eno nagrado, podeljeno trem besedilom. Statut TSD (2003) namreč dovoljuje podelitev nagrade Slavka Gruma "enemu, dvema ali trem besedilom v enaki meri." Tako je bila nagrada štirikrat podeljena dvema besediloma (izmed petih, sedmih in dvakrat šestih nominiranih), enkrat nobenemu, česar novi statut (2003) ne omogoča, in letos prvič trem (izmed petih nominiranih). Števila nominiranih besedil statut ne določa, niti ne predpisuje razmerij med številom prispelih, številom nominiranih in številom nagrajenih besedil. Letošnje številke in razmerja so na prvi pogled neobičajna, pomenijo pa zgolj to - če nekoliko obrnemo zaporedje -, da sta po presoji žirije trem najboljšim izmed 54 prispelih lahko konkurirali le dve besedili (ne tri, štiri, pet itd.). Pri presojanju se žirija namreč ni ukvarjala z videzom stvari, številk, razmerij, ampak je odkrivala bistvo umetniških besedil za gledališče, ki pa se večinoma odstre šele drugemu, tretjemu, četrtemu pogledu; višjo in všečnejšo številko nominiranih besedil bi lahko prinesla le ohlapnejša merila.
 
Okrogle praznične številke, ki spremljajo letošnji festival in nagrado, so dobro izhodišče za govorjenje o nagradi Slavka Gruma, pa tudi za "temeljit premislek," kot je žirija zapisala v utemeljitvi, o tem, "kdo smo, od kod prihajamo, kam gremo." Če bomo torej o nagradi govorili - v ednini ali množini -, bo dobro; toliko bolje bo, če bomo nagrajene in nominirane drame brali, najbolje pa bi bilo, da o presežkih in povprečju nagrajenih besedil čimprej spregovorijo uprizoritve.


foto Nada Žgank

Na stopnjo anonimnosti vpliva predvsem dejstvo, da natečaj v svojem bistvu ni anonimen, saj lahko poleg znanih nominirancev preteklega leta konkurirajo tudi že uprizorjena, že natisnjena in celo v drugo poslana (in popravljena) dramska besedila, kar načeloma velja že od prvega razpisa dalje, le da so do leta 1998 konkurirala vsa uprizorjena, natisnjena ali predložena domača besedila v posameznem letu, od leta 1999 naprej pa le predložena besedila; določanje natančnejših razpisnih pogojev je po statutu prepuščeno organizatorju TSD (s sklepom po posvetu s Strokovnim svetom PG), npr. prenos nominirancev v konkurenco za prihodnje leto, omejitev na besedila za odraslo publiko, omejitev na največ dve besedili istega avtorja ipd. (natečaj 2010).

Letos je anonimnost že takoj odvrglo trinajst besedil, vsakemu članu vsakokratne žirije pa se bodisi zaradi njegovega poznavanja slovenske dramatike bodisi zaradi avtobiografske ali avtoreferencialne pisave avtorjev vedno odkrije še kakšno ime (temu bi se lahko izognila le nestrokovna žirija); pogoj popolne anonimnosti, deviškosti in sveže letnice nastanka bi tako letos izključil tri, morda celo štiri nominirana besedila, v skrajni fazi pa bi taki in podobni formalizmi Grumovi nagradi vzeli širino in konkurenco slej kot prej omejili na prvence.
 
Zakaj so v preteklosti zmagovala znana imena oz. znani avtorji in v kolikšni meri zaradi različnih dejavnikov znana imena - v nasprotju z anonimnimi - vplivajo na odločanje vsakokratnih žirij, naj ostane predmet natančnejše raziskave; prvi pregled nagrajenih imen pove zgolj to, da gre predvsem za avtorje in avtorice, ki so bodisi bili bodisi kmalu nato postali znani predvsem zaradi kvalitetnega literarnega oz. gledališkega ustvarjanja: Zajc, Jovanović, Šeligo, Jančar, Smole, Partljič, Snoj, Svetina, Verč, Jesih, Flisar, Zupančič, Kodrič, Vilčnik, Hočevar, Briški, Potočnjak, Mirčevska, Semenič, Prijatelj.
 
ŽANINA MIRČEVSKA

Mislim da na vprašanja, ki mi jih zastavljate, lahko dajo odgovor le člani žirije. Zakaj so dodelili 2 ali 3 nagrade, to je njihova odločitev in verjetno imajo trdne argumente za to... Od leta 2005 redno pošiljam vsaj po eno dramsko besedilo na natečaj za Grumovo nagrado. Do sedaj je bilo nominiranih 5 mojih dramskih besedil, od njih je bilo nagrajeno 1 besedilo... Že nekajkrat sem javno povedala, da bi si želela, da je natečaj ANONIMEN od začetka do konca, da je tudi komisija ANONIMNA od začetka do konca in da se spreminja vsako leto. Mislim, da je nominacija "najboljših" besedil dober postopek, vendar ne vem zakaj je potrebno, da se avtorji razkrijejo takoj. Trdno sem prepričana, da ime avtorja, kljub vsemu, vpliva na končno odločitev!...


Povezave:

- Jera Ivanc na Geslu
- Jera Ivanc na Repu
- Žanina Mirčevska na Geslu
- Žanina Mirčevska na Repu


Iztočnice Lena Gregorčič, SiGledal, 14. 4. 2010
Ali se lahko naučimo dramskega pisanja?
Iztočnica Lena Gregorčič, SiGledal, 15. 4. 2010
Slovenska dramatika na slovenskih odrih
Iztočnica Lena Gregorčič, Sigledal, 16. 4. 2010
Svet gledališča in dramski avtor v njem
Izotčnica Lena Gregorčič, SiGledal, 16. 4. 2010
Dramatičarka ne obstaja!
Iztočnica Lena Gregorčič, SiGledal , 28. 4. 2010
Ali vemo, kaj je performans?
Iztočnica Tamara Matevc, SiGledal, 1. 5. 2010
Je sosedova trava še vedno bolj zelena?
Iztočnice Lena Gregorčič, SiGledal, 14. 4. 2010
Ali se lahko naučimo dramskega pisanja?