Priznani orkestri so si med seboj razdelili sekcije. Dresdenski simfonični orkester bo prispeval godala, Estonski nacionalni simfonični orkester bo sodeloval s tubo in pozavnami. Na flavtah bodo člani Simfoničnega orkestra Milana, na trobentah člani No Borders Orchestra iz Srbije in na klarinetih člani Atenskega državnega orkestra iz Grčije. Bruseljska filharmonija bo prispevala tolkala, zbori bodo z Univerze Mozarteum v Salzburgu in Češke filharmonije.
Simfonični orkester iz Madrida bo sodeloval s fagoti, simfonični orkester iz Pecsa z rogovi, Varšavska simfonija z oboami in Skupina za sodobno glasbo iz Birminghama s klavirjem in harfo. Sodelovanje bo, čeprav so glasbeniki med seboj oddaljeni tudi do 2200 kilometrov, omogočila tehnologija prenosa z izjemno majhno zakasnitvijo, kar je predpogoj za skupno izvajanje glasbe prek spleta.
Pod vodstvom Italijana Andrea Molina bodo tri dela, napisana posebej za Evropsko simfonijo, junija 2027 premierno izvedli v Dresdnu in prek satelita prenašali po vsem svetu. Skladateljski natečaj bo objavljen v kratkem, dela pa bo mogoče oddati od začetka maja do konca julija letos. Mednarodna žirija bo zmagovalce razglasila v začetku oktobra, prejeli bodo nagrado v višini 14.000 evrov. Projekt podpira Evropska komisija.
Poleg tega načrtovana vzpostavitev mreže visokošolskih ustanov s studii s tehnologijo z majhno zakasnitvijo po vsej Evropi, ki bo študentom glasbe, orkestrom in skladateljem omogočala virtualno povezovanje prek državnih meja. Omenjena tehnologija bi tudi omogočila izvedbo mednarodnih projektov z opustitvijo letalskih potovanj, s čimer bi se zmanjšal tudi ogljični odtis glasbene industrije.