V obeh delih se identiteto prevprašuje kot dinamično konfiguracijo, podvrženo pogajanju, ponavljanju, prekinitvam in spremembam.
"Telo je mesto zapisa - oblikovano z dediščino in spominom, prežeto z željo, prežarjeno s kolektivno energijo, a nikoli povsem zamejeno z njihovimi okviri. Identiteto hkrati označuje in presega, jo vzpostavlja, a se ji obenem izmika. V tej napetosti gib postane prostor artikulacije tega, kdo smo, kdo lahko postanemo in kako sobivamo - vprašanja, ki se ne odpirajo zgolj na družbeni ravni, temveč tudi znotraj skupine šestih plesalcev, kolektiva na meji med že oblikovanim in še neizrečenim: plesni diptih je namreč prvi projekt Mattie Casona v vlogi novega umetniškega vodje ansambla," so zapisali pri stalnem ansamblu za sodobni ples En-Knap.
Kot opisujejo uprizoritev koreografinje Ermire Goro, se v napetem kolektivnem prostoru plesalci in plesalke gibljejo, opazujejo, izčrpani izstopajo iz toka in se vanj znova vračajo, njihova prisotnost se pri tem briše, raztaplja, postaja nejasna, ples pa tu spominja na jezik. "Srečanje, interakcija, komunikacija: vse se zdi nujno in hkrati nemogoče, zato med njimi nastaja nenehno spreminjajoče se pogajanje. Kdo prvi prestopi meje dane strukture? Kdo si upa izstopiti iz skupnega koda, čeprav ve, da lahko s tem zamaje ravnotežje kolektivnega gibanja?"
Kanoutejevo delo po njihovih navedbah raziskuje časovno razsežnost izkušnje, v kateri preteklost vstopa v dialog s sedanjostjo, telo pa je umeščeno med njima kot nosilec zgodovinske zgoščenosti. Skozi zamišljeno srečanje s predniki plesalci navigirajo vprašanja drugosti, kontinuitete in preobrazbe.
"Identiteta se tu ne vzpostavlja kot nekaj samostojnega, temveč se razpira skozi razmerja - skozi približevanje tistim, ki so nam predhodili in ki še vedno ostajajo v nas. Toda takšno srečanje predpostavlja določeno obliko izgube sebe. Plesalci se gibljejo skozi različne stopnje postajanja, v katerih se pretekli in prihodnji jazi prekrivajo; preteklost, sedanjost in prihodnost se odpirajo kot sočasne plasti izkušnje, med katerimi je mogoče prehajati, kakor da bi bile različne sedimentacije časa vidne hkrati."
Cason je novi umetniški vodja stalnega ansambla za sodobni ples En-Knap. Kot je nedavno zapisal, mu prevzeti umetniško vodenje skupine z močno avtorsko dediščino ustanovitelja Zavoda En-Knap Iztoka Kovača pomeni veliko odgovornost, temeljni etos skupine pa bodo ostali kolektivno delo, solidarnost in naklonjenost do vseh delavcev sveta.
Po nocojšnjih premierah ob 20. uri sledita ponovitvi v sredo ob isti uri.