Projekt Dostopnost kulturne dediščine uprizoritvenih umetnosti je ena od projektnih nalog projekta Vzpostavitev, zagon in optimizacija upravljanja z enotno informacijsko platformo e-Kultura, ki ga Ministrstvo za kulturo izvaja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Ministrstvo za kulturo bo projekt, ki se bo zaključil junija 2026, sofinanciralo z evropski sredstvi v vrednosti 370.616 evra.
Slovenski gledališki inštitut bo v okviru projekta razvil spletno bazo in spletni uporabniški vmesnik s podatki o kulturni dediščini uprizoritvenih umetnosti. Spletna baza bo omogočala povezovanje z že obstoječimi in nastajajočimi informacijskimi sistemi na področju kulture. Obenem bo imela pomembno vlogo pri vzpostavljanju sinergij z nacionalnim spletnim portalom e-Kultura, ki bo predstavljal enotno vstopno točko do slovenskih spletnih vsebin na področju kulture. Spletni uporabniški vmesnik pa bo omogočal avtomatiziran in nadzorovan dostop do avtorsko zavarovanih gradiv ter intuitivno iskanje, pregledovanje in uporabo vsebin. Na ta način v Slovenskem gledališkem inštitutu želijo omogočiti trajnostno digitalno okolje in večjo dostopnost gradiv kulturne dediščine uprizoritvenih umetnosti. Hkrati pa doseči tudi širši spekter uporabnikov za nekomercialno, raziskovalno ali izobraževalno uporabo in s tem okrepiti raziskovalni in kulturni potencial slovenskega gledališča.
Slovenski gledališki inštitut skupaj z zavodom Novi Zato. na portalu Sigledal že vodi spletno dostopno digitalno bazo Repertoar, ki nudi podroben popis o uprizoritvah v slovenskem gledališču vse od leta 1867 dalje, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno Dramatično društvo, predhodnik Slovenskega narodnega gledališča. Projekt Dostopnost kulturne dediščine uprizoritvenih umetnosti se osredotoča na razvoj in potencial Repertoarja ter povečanje dostopnosti dveh zbirk Slovenskega gledališkega inštituta: zbirke gledaliških fotografij (del zbirke Ikonoteka) ter zbirke časopisnih člankov (Hemeroteka). Fotografije predstavljajo vizualni arhiv gledališke produkcije, ujamejo neponovljive trenutke na odru, vizualno podobo predstav ter ustvarjalne prakse režiserjev, igralcev, scenografov in drugih gledaliških delavcev. Zbirka časopisnih člankov pa je dragocen vir za preučevanje recepcije gledališča v javnosti, kritiških odzivov, sprememb v estetskih kriterijih in medijskega diskurza o uprizoritvenih umetnostih skozi čas. Obe zbirki sta izjemno pomembni za razumevanje ne le umetniške, temveč tudi družbene in politične vloge gledališča v slovenskem prostoru.
Kulturna dediščina predstavlja eno temeljnih vrednot vsake družbe, saj ohranja zgodovinski spomin, spodbuja ustvarjalnost in krepi kolektivno identiteto. Med različnimi oblikami kulturne dediščine imajo uprizoritvene umetnosti poseben pomen zaradi svoje minljivosti, neposrednega stika z občinstvom in sposobnosti refleksije družbenih sprememb. Čeprav uprizoritvene umetnosti živijo v trenutku, njihovi zapisi, dokumentacija, vizualni in pisni viri omogočajo njihovo dolgotrajno ohranjanje in kasnejše raziskovanje. V tem kontekstu je ena osrednjih institucij na tem področju Slovenski gledališki inštitut, ki kot edina nacionalna ustanova hrani, preučuje, interpretira in posreduje kulturno dediščino slovenskih uprizoritvenih umetnosti.