"Mojstra slovenske besede in osebnosti, ki s svojo dediščino neločljivo povezuje slovenski narod," kot so Ivana Cankarja opredelili v uradu vlade za komuniciranje, bodo z državno proslavo počastili ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer se je rodil 10. maja 1876 kot osmi izmed 12 otrok.
Slavnostni govornik bo predsednik države Borut Pahor, umetniški del proslave pa sta zasnovala Marko Naberšnik in Dušan Moravec, ki sta želela, da bi na njej spregovorile Cankarjeve besede.
Izhodiščna misel umetniškega programa proslave bo izhajala iz pripovedke Kurent, ki jo je Cankar napisal leta 1909: "O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: 'Tod bodo živeli veseli ljudje!' Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od vzhoda do zahoda; šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje - puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: 'Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje! Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!'"
"Prisluhnili bomo besedi in misli Ivana Cankarja, ga spoznali kot ustvarjalca, tenkočutnega slehernika, ki v pismih razkrije dobroto in zdrav cinizem, ki ga je premogel. Z dramskimi nastopi bodo Cankarjeva dela predstavili dramski igralci Polona Juh, Jurij Souček in Iztok Valič. To bo večer, ko bomo z besedo in glasbo počastili spomin na življenje velikega ustvarjalca, humanista in borca za slovensko besedo, to bo čutna himna - Himna Ivanu Cankarju," so napovedali v vladnem uradu za komuniciranje.
Cankarjeve besede bo zaokrožila Slovenska suita Alda Kumarja, v kateri je skladatelj teme, ki odslikujejo široko krajino narodnega čutenja, uglasbil za simfonični orkester. Na proslavi jo bo izvedel Orkester Simfonika Vrhnika pod vodstvom dirigenta Marka Fabianija. Prireditev bo mogoče spremljati v neposrednem prenosu na 1. programu Televizije in 1. programu Radia Slovenija ter na spletnem portalu RTV Slovenija.
Na sam dan 100. obletnice umetnikove smrti, 11. decembra, pa bo v ljubljanskem hramu kulture, ki nosi njegovo ime, potekal celodnevni mednarodni simpozij, nastal v sodelovanju z oddelkom za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Posvet bo, kot so zapisali organizatorji, predstavil in osvetlil obe razsežnosti Cankarjeve literarne dediščine, "tako njen umetniški pomen kot večplasten nagovor naše duhovnozgodovinske sodobnosti".
Na njem bodo sodelovali priznani slovenski literarni zgodovinarji in nekateri gosti iz tujine: Janko Kos, Vanesa Matajc, Vid Snoj, Nike Kocijančič Pokorn, Primož Vitez, Dejan Kos, Irena Avsenik Nabergoj, Alen Širca, Matic Kocijančič, Erwin Köstler, Istvan Lukacs, Anna Bodrova, Andrej Leben, Zvonko Kovač, Ivana Latković, Tatjana Čepelevskaja in Krištof Jacek Kozak.
V prvem delu se bodo posvetili Cankarjevim nazorom, osrednji del bo izpostavil duhovne razsežnosti njegove literature, zadnji sklop predavanj pa se bo nanašal na Cankarjev mednarodni pomen, med drugim bo beseda tekla o recepciji v Rusiji in avstrijskem literarnem prostoru.
Da bo leto 2018 Cankarjevo leto, je decembra 2016 razglasila vlada in v ta namen imenovala častni odbor za vodenje aktivnosti, urad vlade za komuniciranje pa je za jubilej posnel tudi priložnostni film, ki prikazuje njegovo življenje in delo. Po Sloveniji in tudi v zamejstvu, sploh pa na Vrhniki so se v tem času zvrstili številni kulturni dogodki, ki so segali od priložnostnih razstav, predavanj in uprizoritev njegovih del do novih knjižnih izdaj in znanstvenih posvetov.
Osrednji razstavni projekt jubilejnega Cankarjevega leta so pripravili v Mestnem muzeju Ljubljana, Cankarjevem domu (CD) ter v Narodni in univerzitetni knjižnici (Nuk). V ljubljanskem muzeju razstava Ivan Cankar nudi pregled pisateljevih življenjskih poti na postajah Vrhnika, Ljubljana, Dunaj, Trst in Rožnik. Razstava v CD se osredotoča na Cankarjev literarni opus v okviru evropskih literarnih vplivov in tokov, razstava v Nuku pa na obširno korespondenco, ki jo tam hranijo.