Borštnikovo srečanje po besedah umetniškega direktorja festivala Aleša Novaka že več kot šest desetletij ponuja zgoščen, a hkrati poglobljen vpogled v slovensko gledališko ustvarjalnost ter v čas, iz katerega ta ustvarjalnost izhaja. "Programska zasnova presega okvir letnega pregleda slovenske gledališke produkcije in vzpostavlja prostor, v katerem se gledališče sooča z lastnimi izhodišči, preverja svoj odnos do občinstva ter vstopa v širši, tudi mednarodni kulturni kontekst," je dejal v nagovoru zbranim v polni dvorani Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor.
"Letošnji izbor zaznamuje izrazita avtorska in raziskovalna usmerjenost, izhajajoča iz potrebe po neposrednem odzivu na kompleksnost današnjega sveta. Ustvarjalci posegajo po dokumentarnem gradivu, osebnih izkušnjah, kolektivnih procesih ter gledališke poetike uresničujejo skozi raznolike uprizoritvene pristope, ne le znotraj klasične dramske pisave," je dodal.
Ministrica Fridl Jarc je spomnila, da se je festival do leta 2021 odvijal jeseni. "Iz časov, ko se narava nagiba v pozno jesen, smo bili prisiljeni sprejeti odločitev, da se je Borštnikovo preselilo v čas, ko sonce dosega svoj zenit. In po prisotnosti sodeč se nismo zmotili. To nas prav posebej veseli, zakaj Borštnikovo srečanje se je kljub temu izzivu neutrudno nadaljevalo z enako intenzivnostjo in močjo, kar nedvomno pričuje o vitalnosti slovenske gledališke produkcije," je dejala.
"Bili so časi, ko se je podvomilo v smotrnost in obstoj gledališke umetnosti v 21. stoletju, češ, da jo bodo preglasili novi, avdiovizualni in digitalni mediji. Pravzaprav nikoli pa ne Mariborčani niti vsi slovenski ljubitelji kulture niso za hip pomislili, da Borštnikovega srečanja ne bi bilo," je dodala.
Festival je po njenih besedah v vseh letih obstoja postavil na ogled že več kot tisoč, večinoma slovenskih gledaliških predstav. "S to živostjo ne le na odru, ampak tudi za njim, izza njega in okrog njega Festival Borštnikovo srečanje na najbolj imeniten način odgovarja in ugovarja vsem skeptikom, ki dvomijo v smiselnost gledališke umetnosti v digitalni dobi in ki s pojavom umetne inteligence vse bolj prehaja v virtualno," je še dejala.
Prvi del festivala, ki se je začel v ponedeljek, je bil v znamenju mednarodnih gostovanj, kamor sodi tudi otvoritvena predstava Sonoma španske skupine La Veronal v koreografiji Marcosa Moraua. V prihodnjih dneh pa stopa v ospredje slovenska gledališka produkcija.
Tekmovalni program bo v soboto uvedla uprizoritev Kralj Lear Williama Shakespeara v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi SNG Drama Ljubljana. Selektorica Kaja Novosel si je ogledala nekaj več kot sto uprizoritev s premiero v letu 2025 in nato v ožji izbor uvrstila največje možno število uprizoritev, to je dvanajst.
Te bodo v prihodnjih dneh na ogled v Mariboru, ocenjevala pa jih bo strokovna žirija v sestavi Petra Vidali, Karolina Sadlauskaite, Benjamin Zajc, Matija Ferlin in Snježana Abramović Milković. Najboljše stvaritve bodo razglasili ob zaključku festivala 21. junija.
Festival, ki je poimenovan po prvem slovenskem profesionalnem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku, prirejajo od leta 1966 in velja za osrednji slovenski gledališki festival. Novak je zaenkrat zelo zadovoljen z obiskom. "Odziv na predstave v prvem delu je bil sijajen. Nekatere predstave so dobile že povabilo tudi v druga gledališča, v Sloveniji in tudi drugje, kar je eno od poslanstev festivala. Mislim, da še ni bilo toliko predstav razprodanih, kot je letos, kar nas kot organizatorja še posebej veseli," je povedal.