STA, 22. 1. 2022

Arhitektka, scenografka in režiserka Meta Hočevar praznuje 80 let

Arhitektka, scenografka in režiserka Meta Hočevar danes praznuje 80 let. Njene scenografije so vzbudile pozornost z umikom od tradicije in novim razumevanjem prostora. Pozneje se je posvetila še kostumografiji in režiji, vzporedno je ves čas delala kot arhitektka. Pri Mladinski knjigi je pravkar izšel njen leposlovni prvenec Drobnarije.
:
:

Meta Hočevar / Foto: Anže Malovrh, STA

Meta Hočevar se je rodila leta 1942 v Ljubljani. Leta 1965 je končala študij arhitekture na tedanji Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG). Kot scenografka je v gledališču začela delati v začetku 70. let minulega stoletja, v 80. letih se je posvetila tudi polju režije.

S svojimi "prostori igre", ki jih ni mogoče zaobjeti s standardnim poimenovanjem scenografija, je, kot je zapisal gledališki teoretik Lado Kralj, "uvedla močan in očiten prelom s tradicijo. Scena ni več zgolj vizualna ilustracija teksta, scena se ne podreja več načelu, naj 'ne moti', temveč, prav nasprotno, opozarja, da sodeluje pri proizvajanju predstave."

V Sloveniji je veliko sodelovala z ljubljansko Dramo. Kot scenografka, kostumografka in režiserka se je predstavila tudi v pomembnih evropskih in ameriških gledališčih ter na festivalih. Sodelovala je z gledališči v Gradcu, Kölnu, Dunaju in Moskvi. Predstavila se je na več festivalih, med drugim na Dunajskih slavnostnih tednih in Mittelfestu v Čedadu. Podpisala se je pod več kot 200 scenografij, kostumografij in režij.

Za svoje delo je med drugimi leta 1978 prejela nagrado Prešernovega sklada, leta 1998 pa še Prešernovo nagrado za gledališki opus. Med letoma 1975 in 2000 je prejela devet Borštnikovih nagrad, med letoma 1979 in 1989 pa pet Sterijevih nagrad. Dolgi vrsti nagrad in priznanj je leta 2016 dodala še priznanje za življenjsko delo Društva oblikovalcev Slovenije ter lani Župančičevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje Mestne občine Ljubljana na področju umetnosti in kulture.

Na Akademiji za radio, film in gledališče (AGRFT) v Ljubljani je predavala scenografijo, bila pa je tudi dekanja. Vzporedno s svojim delom v gledališču in na AGRFT se je po diplomi ter specializaciji na Nizozemskem in v Veliki Britaniji posvečala področju arhitekture. Za svoje projekte je v Sloveniji, bivši Jugoslaviji in Avstriji je prejela odkupe in nagrade.

Je tudi avtorica dveh knjig, Prostori igre in Prostori mojega časa, ki sta že vrsto let dragocen pripomoček pri študiju scenografije. Jezik v teh knjigah je daleč od strokovne suhoparnosti, zato ne preseneča, da je njena nova knjiga - in to ravno v letu, ko praznuje 80 let - literarni prvenec, so ob izidu Drobnarij zapisali pri Mladinski knjigi.

V Drobnarijah niza zgodbe, prizore in občutke, ki so zaznamovali njeno odraščanje in osebnost. Meja med tem, kje se konča resnica in kdaj se začne fantazija, je, kot pravi v Drobnarijah, zabrisana. Prehajanje med obema svetovoma naredi stvari lepše, mehkejše, vpogled v skrite in pogosto kontradiktorne mehanizme življenja pa bolj pronicljiv in metaforičen. Toda ne glede na njeno naklonjenost sanjarjenju in neskončnim prostranstvom neba, avtorica ostaja s podplati trdno na tleh. Njena poetična pripoved nas nezmotljivo postavi v pred in povojni čas, skupaj z vsemi nepretencioznimi drobnarijami, ki so spreminjale njeno in naša življenja, so zapisali pri založbi.

"Pretečena zgodba, ki ji nekateri pravijo življenje, se mi je bliskovito odvrtela nazaj, kot se lahko samo v glavi, v spominu, ko se v en sam utrinek zgrne celo življenje," so besede Mete Hočevar navedli pri Mladinski knjigi.

Meta Hočevar