To je tudi mesec, ko pogosteje odpremo okna, smo spet radi zunaj, na vrtu, v mestu, a se ob hladnih večerih še vedno zatečemo v svoja domovanja. S to mislijo je nekako zastavljena tudi marčevska slušna pokrajina radijskih iger na Prvem in Arsu. Kot pa se za prebujanje pomladi spodobi, s seboj prinaša tudi tri premiere.

Že prvo soboto novo branje kratke zgodbe Zofke Kveder Zimsko popoldne, v letu, ko se spominjamo stote obletnice njenega rojstva in rojstva Srečka Kosovela. Slušna vinjeta v režiji Klemna Markovčiča ponudi srhljivo aktualen pogled na trk socialnih in etičnih konceptov življenja. Teden dni pozneje nas bo kratka igra Fehtarca po zgodbi Alda Nicolaja in v režiji Saške Rakef spomnila, da je življenje lahko lepo, le če nanj pogledamo s prave strani in z vedro držo. Mesec pa sklepa premiera igre Ne pred 4.30 niti po 5.00 po predlogi srbskega avtorja Filipa Grujića in v režiji Ane Krauthaker s subtilnim prepletanjem čustev, spominov in poskusov vzpostavljanja novih povezav in morda tudi prekinitve starih. To so premierni mejniki sicer žanrsko razgibanega meseca, ki nam s kar 26 radijskimi igrami spet odpira kalejdoskop razmislekov, zgodb, soočenj, žalosti, veselja in vsega tistega, kar je pred tem, vmes in po tem. Skratka, dovolite si stopiti v marčevsko pomlad, pa tudi v svetove radijskih iger. Zdi se, da je fikcija včasih stvarnejša od življenja samega.

Antični ponedeljki na Arsu

V ponedeljkovi igri na Arsu nadaljujejo cikel dvajsetih najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Osma slušna epska upodobitev z naslovom Ljubemu oču sem dal božanskega Rektorja truplo... govori o boju med Ahilom in Rektorjem in Hektorjevi smrti v odlomkih iz 22. in 24. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta.

Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič.

Humoreska velikega ruskega romanopisca …

"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je treba brezpogojno dodati malo laži."

Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani, kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot, eden največjih avtorjev sploh. Čeprav je znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi torkova humoreska Tuja žena v terminu radijske igre na Prvem.

Igro iz leta 1961 je zrežiral Hinko Košak.

Prikriti mehanizmi manipulacije

Četrtkova igra na Arsu Materinska ljubezen, nastala po enodejanki švedskega dramskega klasika Augusta Strindberga, odpira večno živ in problematičen odnos prikritih mehanizmov manipulacije med materjo in hčerko. Narcistična mati namreč ne izpolni svojega življenja, pač pa ga predvidi za hčerko, zanjo sprevrača dejstva in ne upošteva njenih želja in potreb. Sicer pa se zdi, da so prav narcistične motnje in akutno pomanjkanje empatije eden temeljnih izzivov zlasti sodobne zahodne civilizacije.

Režijo igre iz leta 2015 podpisuje Jože Valentič, v vlogah matere in hčerke pa nastopata Nataša Barbara Gračner in Nina Rakovec.

Kaj poganja to, kar imenujemo slovenstvo? Kakšne podobe so oblikovale notranje življenje ljudi, ki jih imenujemo Slovenci?

Marčevske sobote so v terminu kratke radijske igre na Arsu v znamenju štiridelne, pripovedno-igrane miniserije Žetev in kletev. Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in neznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke.

Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v slušni jezik in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in peto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom, slavi slovo zime in prihod pomladi.

V prvem delu – Kresnikove prigode – smo priča nastanku sveta, pobliže pa se nam s svojo zgodbo razkrije tudi Kresnik, eno od najpomembnejših slovanskih božanstev.

Zofka Kveder v trku socialnih in etičnih konceptov življenja

V letu, ko zaznamujemo stoti obletnici smrti Srečka Kosovela in Zofke Kveder, doživlja novo igrano slušno branje zgodba Zofke Kveder Zimsko popoldne. Premiera miniature v sobotnem terminu kratke radijske igre na Prvem razkriva trk socialnih in etičnih konceptov dveh študentov. Kvedrova je neverjetno in srhljivo aktualna v dojemanju vrednot in etičnih konceptov, kot sta znanje in denar v vseh njunih odtenkih in premenah. Pa tudi kaj in kdaj šteje v življenju.

Klemen Markovčič, režiser igre, posnete februarja 2026, je ohranil arhaičnost v jeziku, a jo z mladimi glasovi igralcev Urbana Kuntariča in Klemna Kovačiča postavil v sedanji trenutek. Jezik je tudi sicer edina sled do avtorice in preteklosti, saj problemski in sporočilni vidik igre žal ostaja tako rekoč nespremenjen, s tem pa na moč sodoben. Zvočno podobo podpisuje Urban Gruden, glasbeno Darja Hlavka Godina, izbor besedila za radio pa Vilma Štritof.

Sicer pa je tokratna premiera uvod v nova branja Zofke Kveder v zadnjem kvartalu leta, pa tudi nekaj ponovitev že posnetih radijskih iger skozi leto kot hommage tej prvi slovenski poklicni pisateljici.

Močni ženski liki za 8. marec

Teden v nedeljo, kot vedno, sklepa radijska igra za otroke na Prvem. Nekatera bitja imajo več nog kot dve. Nekatera šest, nekatera osem, obstaja pa tudi bitje, ki ima več deset mrgolečih nožic. Ljudje ji pravijo stonoga. Igra Stotisočnoga pripoveduje prav o taki stonogi, njeni mami in njeni babici in kajpak tudi o njenih smešnih težavah s čevlji in copati, pa tudi o minevanju časa in tem, kako ugnati gospo, ki pride po nas ob zadnji uri. Močni in izjemni ženski liki v poetični in igrivi zgodbi Borisa A. Novaka pa nas za 8. marec spomnijo tudi na izvirno lutkovno-dramsko upodobitev te zgodbe v produkciji Lutkovnega gledališča Ljubljana iz leta 1992 v režiji Mileta Koruna in osrednjih upodobitvah Urške Hlebec kot Stonoge in Nadje Vidmar kot njene mame Tisočnoge in babice Stotisočnoge.

Tonsko podobo in režijo igre iz leta 1994 podpisuje Metka Rojc, v vlogi Stonoge pa nastopa Janja Majzelj.

Vse igre so še mesec dni po predvajanju v radijskem etru na voljo na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa ali na RTV 365 in RTV Živ Žav.

Spored radijskih iger od 2. do 8. marca 2026

Ponedeljek, 2. marec
Radijska igra 22.05 (Ars) – Homer (prir: Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 8 (serija/drama)

Torek, 3. marec – antični ponedeljki na Arsu
Radijska igra 21.05 (Prvi) – F. M: Dostojevski: Tuja žena (komedija)

Četrtek, 5. marec
Radijska igra 22.05 (Ars) – August Strindberg: Materinska ljubezen (drama)

Sobota, 7. marec – premiera na Prvem
Kratka radijska igra 19.30 (Ars) – Eva Stražar, Urban Kuntarič – Žetev in kletev – 1 – Kresnikove prigode (pripovedno-igrana miniserija)
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Zofka Kveder: Zimsko popoldne (drama)

Nedelja, 8. marec – dan žena
Radijska igra za otroke 8.05 (Prvi) – Boris A. Novak: Stotisočnoga (pravljica 7+)