foto: Luka Prinčič
Avdio-vizualni performans.
foto: Luka Prinčič
Avdio-vizualna živa kompozicija “METAL” izhaja iz razumevanja sodobnega sveta kot medsebojnega prepleta digitalnega in analognega, diskretnega in kontinuiranega, človeškega in strojnega (ne-človeškega), v gibanju misli izven izključujočega polariziranja teh parov. Vsak objekt (človeški in ne-človeški) je del družbene mreže interakcij, skozi katere se vzpostavlja pomen. V tem kontekstu se postavlja vprašanje obstojnosti in trdnosti informacije, ki je večinoma digitalizacija analognih fenomenov, a ima hkrati svoje metode samo-preživetja in umrljivosti. Ali je dezintegracija ali razpad v digitalni domeni lahko metafora za smrt in žalost v podobnem smislu kot v analogni? Če v trenutku večje možnosti napak podatki preprosto proizvedejo svojo kopijo in se preselijo drugam (kar nakazuje na sodobno nomadstvo kognitariata), kje se potem shranjujejo emotivna stanja, življenje, dihanje in afektivnost sodobnega bivanja?
Glasba, video, programiranje: Luka Prinčič
Izvršna produkcija: Dare Pejić
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/razpoke-vmesnika-ii-metal