Foto: Asiana Jurca Avci
Foto: Asiana Jurca Avci
Po motivih filma Sanjači Bernarda Bertoluccija, romana Sveti nedolžneži Gilberta Adaira in drugih besedil revolucije.
Trije študenti, Francoza Isabelle in Théo in Američan Matthew, se spoznajo na protestu pred Cinémathèque Française leta 1968 v Parizu. Hitro se spustijo v vznemirljiv ljubezenski trikotnik brez ene stranice: dvojčka Isabelle in Théo kljub očitni spolni privlačnosti tabu incesta ustavlja, da bi fantazijo tudi izpolnila. Matthew tako postane njun vezni člen, prek katerega lahko vsaj do neke mere realizirata, česar prej nista mogla. Zunaj medtem divja zadnja prava revolucija, ki vseeno ne doseže vsega, kar si je želela. So (so)krivi oni?
Adair-Bertoluccijevi Sanjači v adaptaciji Nika Žnidaršiča in Bora Ravbarja danes vznemirljivo odmevajo. Drezajo v nevralgične točke zahodnega sveta, ki se v zadnjih letih ponovno razbolevajo: v razpetost med osebno udobje in zahtevo po družbeni spremembi, v resnično odprtost seksualnosti, v povezanost nasilja in seksa, nasilnosti seksa in seksualnosti nasilja, v dolgotrajni evropski mir, za katerega se zdi, da se začenja rušiti. Trije študenti filmofili danes bežijo drugam kot pred več kot 50 leti, namesto v filme bežijo sami vase, zidovi njihovega stanovanja so debelejši: v njem lahko stik z zunanjostjo, z resničnostjo ohranjajo bistveno lažje in bolj lažno kot takrat. Iluzija aktivnega (so)delovanja v družbi je danes lahko dosegljiva, četudi se nikakor ne udejstvujemo.
Predstava pod lupo postavi ravnotežje med osebnim življenjem in političnim udejstvovanjem ter polje, na katerem se kontrapola prepletata – kako osebno življenje vpliva na politiko in obratno: kako politika vpliva na odkrivanje lastne spolnosti. Preizprašuje funkcijo množice in njen učinek na posameznika ter zastavlja vprašanja glede naše lastne politizacije in aktivacije v določenem družbenem momentu. Skozi primer revolucionarnega maja 1968 locira mehanizme, ki na nas delujejo še danes skozi ideološke in represivne aparate države. Zakaj se torej vse težje upiramo in kako naj to naredimo, da bo imel naš upor sploh učinek?
Adaptacija: Nik Žnidaršič, Bor Ravbar
Prevod v slovenščino: Bor Ravbar
Prevod v srbščino: Ognjen Mićović
Dramaturgija: Nik Žnidaršič
Scenografija: Nika Curk Nagode
Kostumografija: Nina Čehovin
Skladatelj: Gašper Lovrec
Oblikovanje svetlobe in videa: Toni Soprano Meneglejte
Avtor videa: Martin Draksler
Asistentka scenografije: Živa Brglez
Nastopajo:
Suzana Krevh
Ognjen Mićović
Svit Stefanija
Barbara Vidovič
Željko Hrs
V predstavi sodelujejo študenti in študentke Akademije za gledališče, radio film in televizijo v Ljubljani in Akademije umetnosti Novi Sad.
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/sanjaci