Foto: Darja Štravs Tisu
Foto: Darja Štravs Tisu
Balet Renata Zanelle na glasbo Sergeja Sergejeviča Prokofjeva.
Tragedija o ljubimcih iz Verone, ki jo je leta 1593 napisal William Shakespeare, je ljubezenska zgodba za vse čase. Slavo nesrečnih ljubimcev, ki kljub svoji mladosti in morebitni naivnosti dosledno sledita svojim globokim čustvom, ne ozirajoč se na posledice, je na baletni oder prenesel eden največjih skladateljev 20. stoletja Sergej Prokofjev.
Po ruski revoluciji leta 1917 je Prokofjev živel v tujini, večinoma v Parizu. Čeprav je do tedaj zložil že vrsto baletov, je bil Romeo in Julija prvi, ki ga je ustvaril za uprizoritev v Sovjetski zvezi, kamor se je vrnil poleti leta 1936. Pot te stvaritve do odra je bila trnova. Najprej ga je v svoji produkciji načrtoval Kirovski balet v Leningradu (danes balet Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu). Sodelovanje z gledališčem Kirov se je končalo, še preden se je skladatelj sploh lotil skladanja. Zato je Prokofjev balet ponudil moskovskemu gledališču Boljšoj, a so ga tamkajšnji plesalci zavrnili, češ da ga je nemogoče plesati. Potem je skladatelj delo spremenil v orkestralne suite, ki so bile prvič izvedene pred občinstvom v letih 1936 in 1937.
Balet Romeo in Julija, op. 64, je luč sveta zagledal leta 1938, vendar v Brnu na Češkoslovaškem, sovjetsko premiero pa je doživel šele leta 1940 v gledališču Kirov. Napisan je v tradiciji klasičnega baleta, ki se navezuje na Čajkovskega in Delibesa, ter v glasbenem smislu prinaša veliko več kot le izdelano ritmično obliko, ki naj bi spremljala ples. Vsepovsod se kaže izjemna skladateljeva nadarjenost za glasbeno karakterizacijo in ustvarjanje razpoloženj. Lirični element se tako kot v tem baletu ni razcvetel v nobenem drugem delu Prokofjeva. K temu, da je Prokofjeva stvaritev postala vrhunska klasična umetnina in del repertoarja vsakega baletnega ansambla, je nedvomno največ prispevala intenzivna, ekspresivna ljubezenska glasba, ki po vzdušju, tehniki in slogu spominja na romantiko 18. stoletja.
Priljubljena zgodba baletne literature tokrat zaživi v novi različici Renata Zanelle. Zasnovana je na predstavah, ki ju je postavil na odrih Grške narodne opere in Romunske narodne opere, a v Ljubljani bo luč sveta zagledala njuna izpopolnjena različica, ustvarjena za baletni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana.
Dirigent: Kevin Rhodes
Scenograf: Alessandro Camera
Kostumografinja: Alexandra Burgstaller
Oblikovalec svetlobe: Jasmin Šehić
Asistenti predstave: Olga Andreeva, Mojca Kalar, Rita Pollacchi, Leonid Kouznetsov
Dramaturginja: Tatjana Ažman
Koncertni mojster: Igor Grasselli
Asistent dirigenta: Dominik Steklas
Inšpektor orkestra: Bojan Gombač
Nastopajo:
Julija – Nina Noč / Marin Ino / Nina Kramberger
Romeo – Kenta Yamamoto / Filip Jurič / Oleksandr Koriakovskyi
Gospa Capulet – Tjaša Kmetec
Gospa Monteg – Georgeta Capraroiu / Urša Vidmar / Barbara Marič
Rosalinda – Marin Ino / Erica Pinzano / Emilie Tassinari
Grofica – Regina Križaj / Urša Vidmar
Vojvodinja – Katja Romšek / Lara Flegar / Neža Rus
Pestunja – Irena Kloboves / Antonija Novotny
Monteg – Gregor Guštin / Gaj Rudolf
Capulet – Iulian Ermalai / Lukas Bareman
Mercutio – Hugo Mbeng / Filippo Jorio / Yujin Muraishi
Benvolio – Yujin Muraishi / Oleksandr Koriakovskyi / Filippo Jorio
Tybalt – Lukas Zuschlag / Kenta Yamamoto / Filip Jurič
Paris – Yuki Seki / Lukas Zuschlag / Matteo Moretto
Pater Lorenzo – Goran Tatar / Tomaž Horvat / Ivan Greguš
Meniha – Gaj Rudolf in Aleks Theo Šišernik
Sabljači družine Monteg – Oleksandr Koriakovskyi, Matteo Moretto, Yujin Muraishi
Sabljači družine Capulet – Lukas Bareman, Yuki Seki, Aleks Theo Šišernik, Gaj Rudolf
Par norčkov in DJ – Marin Ino in Filippo Jorio / Erica Pinzano in Yujin Muraishi
Tri dekleta – Gabriela Mede, Erica Pinzano / Emilie Tassinari, Mariya Pavlyukova
Črne lilije – Erica Pinzano, Lara Flegar, Gabriela Mede, Emilie Tassinari, Katja Romšek, Barbara Potokar, Mariya Pavlyukova, Mia Petrović
Zabava – Lara Flegar, Emilie Tassinari, Katja Romšek, Eva Gašparič, Barbara Potokar, Denise Di Cicco, Mia Petrović, Lukas Bareman, Aleks Theo Šišernik, Matteo Moretto, Oleksandr Koriakovskyi, Gaj Rudolf
Ples – Emilie Tassinari, Urša Vidmar, Barbara Marič, Barbara Potokar, Romana Kmetič, Olga Kori, Lara Flegar, Denise Di Cicco, Mia Petrovič, Yuki Seki, Alexandru Barbu, Oleksandr Koriakovskyi, Lukas Bareman, Tomaž Horvat, Matteo Moretto, Ivan Greguš, Gaj Rudolf, Aleks Theo Šišernik
Orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Vir: http://veza.sigledal.org/uprizoritev/romeo-in-julija-10