bliža se prešerni dan
dolge noči razposajeno raztegujejo vse svoje okončine
spomin na minus sedemnajst stopinj, ki hrustajo nekje med zakrito zemeljsko skorjo in vibram podplati
na katerikoli strani že, vedno za zaprtimi vrati
ker živimo na taki zemljepisni širini pa tudi, ker je tako v navadi
pes je za svoja leta najbolj možno razigran mene pa, kljub temu, da mi v resnici praktično ne manjka nič, prešinjajo misli, često zgrožene in nejeverne, včasih osuple, kakšna med njimi je prav prestrašena, tudi sumničava, nezaupljiva, mrka, plaha, vprašujoča, nazadržno jezna
ker slej ko prej slišim vesti
na primer o tistem pajacu, ki si hoče prilastiti Grenlandijo
pa kako je to možno? se vprašam vsakič znova
bi bilo kar praktično biti po Beethovnovsko gluh in kreirati take stvaritve, ki nobenega ne poškodujejo ampak zanosno objamejo in še leta odmevajo čez površje tega geoida
pot pod noge, raja se zbira, improvizira, reformira, neformira, bliža se prešerni dan
Neforma, serija izvedbenih improvizacij, povezuje dva medija, oziroma ustvarjalce iz dveh umetnostnih zvrsti, glasbenike, ki se na poseben način ukvarjajo z zvočnostjo, in izvajalce, katerih glavno orodje je njihovo telo; neguje in omogoča razvoj improvizacije kot prakse in odrskega dogodka; je študijsko-procesno orientirana in pozdravlja napake, zdrse, odrske katastrofe, saj se zaveda, da so to najboljši študijski primeri.
Če ne želimo, da Neforma sama po sebi postane oblika, moramo sodelujočim umetnikom odpreti možnost, da predlagajo in preizkusijo svoje konceptualne parametre. Poleg plesalcev in glasbenikov Neforma k razmišljanju o improvizaciji vabi tudi pisce. Ideja je predstaviti ljudi, ki imajo poseben pristop do odra in umetnosti na splošno. S tem ko jih pripeljemo na ozemlje živega dogodka, verjamemo, da bi to lahko odprlo ustvarjalne izkušnje za vse udeležence Neforme, tudi za občinstvo samo. Neforma vabi umetnike kot goste in obenem kot gostitelje. Odločijo se lahko spremeniti protokole, predlagati različne načine sodelovanja z občinstvom in celo lokacijo in format svoje improvizacije.
***
Nastopajo: Mojca Zupančič, Ivo Poderžaj, Alja Lacković in Evin Hadžialjević
Program snujeta: Nataša Živković in Samo Kutin
Produkcija: Zavod Sploh
Trajanje: 60 minut
Mojca Zupančič je pianistka, skladateljica in intermedijska umetnica. Deluje v različnih zasedbah (tisa&mojca, VIRA, Karmakoma …), pri čemer kot glavni medij uporablja klaviature in sintetizatorje. V svoji praksi raziskuje zvočne teksture, odnose med inštrumenti ter razmerja med improvizacijo in kompozicijo, hkrati pa vodi mednarodni kolektiv Tututu Orchestra. Zanima jo preplet slike in zvoka, ki ga razvija skozi generativne avdio-reaktivne vizualije. Deluje tudi v improvizacijskem gledališču in na Radiu Študent. Diplomirala je iz multimedije na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani ter zaključila študij jazz klavirja v Groningenu (2023).
Ivo Poderžaj je glasbenik in improvizator, dejaven od poznih osemdesetih let. Začel je v hardcore zasedbi Vi7K, kasneje pa ustanovil alter-rockovski Žoambo Žoet Workestrao, s katerim je izdal šest albumov. Sodeloval je s Francijem Blaškovićem, Borghesio ter številnimi domačimi in tujimi glasbeniki. Izobraževal se je na delavnicah svobodne glasbe pri mednarodno uveljavljenih improvizatorjih. Bil je član več zasedb (Wuollahee, Olfamoštvo, Roj le treh), trenutno pa igra bas v triu Svojat in zasedbi Ridoti ter občasno prosto improvizira.
Alja Lacković je diplomirana francistka in komparativistka, ki deluje na področju sodobnega plesa in performansa. Izobraževala se je tudi v Bologni v okviru programa Art Factory International in sodeluje s slovenskimi ter tujimi koreografi. Vključena je v več evropskih projektov ter je prejemnica štipendije Ministrstva za kulturo (2024) in udeleženka International Choreographer’s Retreat Canada (2024). Je ustanoviteljica kolektiva YEBBA in soustanoviteljica Društva DUK 47, deluje pa tudi kot asistentka in članica umetniškega sveta Plesnega Teatra Ljubljana. S kolektivom YEBBA raziskuje presečišče giba in zvoka.
Evin Hadžialjević je plesalka in pedagoginja sodobnega plesa, dejavna kot samozaposlena v kulturi od leta 2010. Izobraževala se je na Umetniški gimnaziji za sodobni ples, na plesni akademiji Laban v Londonu ter magistrirala na AGRFT. Kot plesalka je sodelovala z domačimi in tujimi koreografi ter bila članica skupine En Knap Group. Deluje tudi kot pedagoginja in mentorica gibalnih tehnik na Akademiji za glasbo in AGRFT. Po večletnem ustvarjalnem premoru zaradi starševstva se ponovno aktivno vrača na oder.