Igra sodi po žanru v poetično fantastiko in se loteva nenavadne problematike - odkrivanja travm, ki jih je v zavesti Poljakov in Nemcev povzročil rodomor v drugi svetovni vojni, in hkrati odkrivanja različnih manipulacij prav v imenu taistih bolečih točk iz bridke zgodovine. K globji osvetlitvi teh usodnih eksistencialnih znakov veliko prispeva pomenljiv avtorjev izbor glavnih dveh junakov. Prvi je Nekdo, po narodnosti Nemec, živi na Poljskem in dela kot turistični vodič za svoje rojake, katerim je ogled nekdanjih koncentracijskih taborišč največja turistična točka na Poljskem. Njegov protiigralec je ženska, po rodu Poljakinja, ki pa ima namško državljanstvo in je na poslovnem potovanju. Njuno srečanje in skupno potovanje se prične vsakdanje, postopoma pa prestopita iz sveta realnosti v svet fantazmagorij. Na ta način pa se osnovna tema -spraševanje o moralni odgovornosti za zločine, storjene v zadnji vojni - razširi in poglobi v pretresljivo sliko o zatiranju človeka v sodobnih družbah in se v zaključnem prizoru Walczakove igre razvije v mračno metaforo o človekovi animalični uničevalni agresivnosti, ki se je poslužuje v svojem boju za obstanek.
Prevajalec: Bogdan Gjud
Režiserka: Irena Glonar
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Jure Culiberg
Andrzej - Ivo Ban
Natakar - Zvone Hribar
Neznani - Aleš Valič
Drugi - Ivan Rupnik
Tretji - Pavle Ravnohrib
Traja: 33'45''
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija v januarju 1980.